Predogledna slika

Boj za sveti zakon, II. del

Avtor(ji): Cvirn, Janez
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2006
Ključne besede: zakonska zveza, poročno pravo
Založnik(i): Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Peter Štih (odgovorni urednik)


  • Podroben opis

    Od jožefinskega poročnega patenta (1783), ki je institut zakonske zveze podredil državni regulaciji, je bila poročna zakonodaja eden izmed glavnih kamnov spotike v odnosih med katoliško cerkvijo in državo ter civilno družbo. V predmarčnem obdobju dialog med državo in cerkvijo ni prinesel rezultatov. Neoabsolutistični režim pa je po sklenitvi konkordata (1855) cerkvi prepustil nadzor nad institutom zakonske zveze. Z majskimi zakoni (1868) je spet začelo veljati drugo poglavje občega državljanskega zakonika (1811), hkrati pa so uvedli institut »civilne poroke v sili«. Toda nekatera določila občega državljanskega zakonika (zadržek verske različnosti, absolutna nerazvezljivost katoliških zakonov) so se mnogim liberalno usmerjenim ljudem zdela vprašljiva že z vidika enakopravnosti državljanov pred zakonom. Od šestdesetih let 19. stoletja so se zahteve po reformi poročnega prava (uvedba obvezne civilne poroke, možnost razveze katoliških zakonov) iz leta v leto stopnjevale, dokler se niso v letih pred prvo svetovno vojno razrasle v pravi kulturni boj, ki je odmeval tudi v slovenskih deželah.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/5113
    • dcterms:title
      • Boj za sveti zakon, II. del
    • dcterms:alternative
      • Fight for the Holy Matrimony (Part Two)
    • dcterms:creator
      • Janez Cvirn
    • dcterms:subject
      • zakonska zveza
      • poročno pravo
    • dcterms:abstract
      • Since 1783, when the marriage bill introduced by Joseph II legalized civil marriage, marriage legislation had been one of the principal sources of dispute between the Catholic Church and the state and its civil society. In the period preceding the March Revolution the dialog between the Church and the state yielded no palpable results. After the 1855 concordat, the neo-absolutistic regime transferred control over marriage legislation to the Church. With the 1868 May regulation, the second chapter of the 1811 General Civic Code was once again in force, followed by the introduction of the »civil marriage in emergency«. Yet many liberal-minded people voiced the opinion that from the viewpoint of equality before the law certain provisions in the General Civic Code, such as the issue of religious differences and the absolute prohibition of Catholic divorce, were extremely questionable. Since the 1860’s, the demands for marriage reforms, for instance the introduction of compulsory civil marriage and the possibility of Catholic divorce, became more and more pronounced. In the years before to the First World War, they had bloomed into a fierce cultural struggle that resonated also in Slovene lands.
      • Od jožefinskega poročnega patenta (1783), ki je institut zakonske zveze podredil državni regulaciji, je bila poročna zakonodaja eden izmed glavnih kamnov spotike v odnosih med katoliško cerkvijo in državo ter civilno družbo. V predmarčnem obdobju dialog med državo in cerkvijo ni prinesel rezultatov. Neoabsolutistični režim pa je po sklenitvi konkordata (1855) cerkvi prepustil nadzor nad institutom zakonske zveze. Z majskimi zakoni (1868) je spet začelo veljati drugo poglavje občega državljanskega zakonika (1811), hkrati pa so uvedli institut »civilne poroke v sili«. Toda nekatera določila občega državljanskega zakonika (zadržek verske različnosti, absolutna nerazvezljivost katoliških zakonov) so se mnogim liberalno usmerjenim ljudem zdela vprašljiva že z vidika enakopravnosti državljanov pred zakonom. Od šestdesetih let 19. stoletja so se zahteve po reformi poročnega prava (uvedba obvezne civilne poroke, možnost razveze katoliških zakonov) iz leta v leto stopnjevale, dokler se niso v letih pred prvo svetovno vojno razrasle v pravi kulturni boj, ki je odmeval tudi v slovenskih deželah.
    • dcterms:publisher
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Peter Štih (odgovorni urednik)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:56
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf