Iz Lesc v Ljubljano po francosko

Prispevek k poznavanju jezikovne rabe kranjskega plemstva v prvi polovici 18. stoletja

Avtor(ji): Štuhec, Marko
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2006
Založnik(i): Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Peter Štih (odgovorni urednik)


  • Podroben opis

    Raba jezika med kranjskim plemstvom ni imela samo sporočilne funkcije, temveč tudi socialno in kulturno, zato je raba jezikov, zlasti raba besed, stavkov ali celih besedil v jezikih, ki jih na Kranjskem v vsakdanjem sporazumevanju niso uporabljali (francoščina) delovala kot socialni in kulturni marker. Analiza knjižnic kaže, da je bila nemščina vodilni jezik bralne rabe kranjskega plemstva, kljub temu da je bilo največ knjig latinskih. Izrazito vodilna vloga je nemščini pripadala tudi v pisnem sporočanju. Bistveno večja navzočnost francoščine kot pol stoletja prej pa je znamenje, da se je kranjska elita bolj odpirala širšim kulturnim vplivom . Vloga francoščine kot socialnega in kulturnega markerja se je kazala tudi v pisemskem diskurzu in v rabi francoskih besed za označevanje nekaterih vsakdanjih predmetov. Slovenščina je kranjskemu plemstvu rabila za prenašanje vsakdanjih, trivialnih sporočil in za izražanje regresivnih psiholoških stanj. Na koncu se avtor dotika tudi jezikovne rabe in variabilnosti jezikovnega koda znotraj družine.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/5112
    • dcterms:title
      • Iz Lesc v Ljubljano po francosko
      • Prispevek k poznavanju jezikovne rabe kranjskega plemstva v prvi polovici 18. stoletja
    • dcterms:alternative
      • From Lesce to Ljubljana in French
      • Linguistic customs of the nobility of Carniola in the first half of the 18th century
    • dcterms:creator
      • Marko Štuhec
    • dcterms:subject
      • kranjsko plemstvo
      • 18. stol.
      • jezikovna raba
      • kulturna zgodovina
      • socialna zgodovina
    • dcterms:abstract
      • Linguistic customs of the nobility of Kranjska did not merely have the communicational function, but also social and cultural connotations. The use of words, expressions, sentences, or even whole texts in languages normally not used on everyday basis – such as French, for instance – acted as a social and cultural indicator. An analysis of the nobility’s private libraries shows that even though most of their books had been written in Latin, German was still the primary language. It was also the leading language used in correspondence. A comparison with the situation half a century earlier shows a significant increase in the use of French, which points to the fact that the elite started to open up to cultural influences from abroad. The use of French in correspondence and the usage of French words in marking objects of daily use revealed its significant social and cultural functions. Slovene, on the other hand, served for transmission of everyday, trivial messages and possibly for expressing regressive psychological conditions. Examined are also the language use and the variability of the language code within a family.
      • Raba jezika med kranjskim plemstvom ni imela samo sporočilne funkcije, temveč tudi socialno in kulturno, zato je raba jezikov, zlasti raba besed, stavkov ali celih besedil v jezikih, ki jih na Kranjskem v vsakdanjem sporazumevanju niso uporabljali (francoščina) delovala kot socialni in kulturni marker. Analiza knjižnic kaže, da je bila nemščina vodilni jezik bralne rabe kranjskega plemstva, kljub temu da je bilo največ knjig latinskih. Izrazito vodilna vloga je nemščini pripadala tudi v pisnem sporočanju. Bistveno večja navzočnost francoščine kot pol stoletja prej pa je znamenje, da se je kranjska elita bolj odpirala širšim kulturnim vplivom . Vloga francoščine kot socialnega in kulturnega markerja se je kazala tudi v pisemskem diskurzu in v rabi francoskih besed za označevanje nekaterih vsakdanjih predmetov. Slovenščina je kranjskemu plemstvu rabila za prenašanje vsakdanjih, trivialnih sporočil in za izražanje regresivnih psiholoških stanj. Na koncu se avtor dotika tudi jezikovne rabe in variabilnosti jezikovnega koda znotraj družine.
    • dcterms:publisher
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Peter Štih (odgovorni urednik)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:56
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf