logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Martin Tourski in njegovi stiki s Panonijo

Avtor(ji):Rajko Bratož
Soavtor(ji):Peter Štih (odg. ur.)
Leto:2006
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 2006, št. 3-4
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Savarija, Panonija, svetniki, zgodnje krščanstvo, arijanstvo, češčenje, Savaria, Pannonia, saints, early Christianity, Arianism, worship
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Rajko Bratož je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ZC_3-4_-_2006.pdf
Velikost:3.60MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file55
Odpri
Prenesi
Opis
Prispevek obravnava tri vprašanja, ki se navezujejo na osebnost in delo Martina Tourskega, pri čemer avtor sprejema tako imenovano dolgo kronologijo Martinovega življenja (316/317–397). (1) Prikaz Martinove mladosti v Savariji je posvečen vojaškemu okolju, iz katerega je izhajal, ter vprašanju razvoja krščanstva v panonskem prostoru in posebej v Savariji v Konstantinovi dobi. (2) Martinov obisk v Panoniji po odpustu iz vojske (357/358) in njegov spopad z arijanci osvetljuje okoliščine in oblike verskih spopadov med pravovernimi in arijanci. Podoba, kot jo posreduje Vita s. Martini Sulpicija Severa, je skladna s podatki, ki jih prinašata historiografija in polemična publicistika druge polovice 4. stoletja. Zanesljiva identifikacija Martinovih arijanskih nasprotnikov ni mogoča. (3) O čaščenju Martina kot škofa s svetniškim slovesom v panonskem prostoru v 5. in 6. stoletju ni podatkov. Na njegovo verjetnost kaže zlasti ime in duhovna usmeritev škofa Martina iz Brage, ki je izhajal iz panonskega prostora in je bil predan Martinovemu čaščenju. Po propadu antičnih struktur v Panoniji se je Martinovo čaščenje razširilo po karolinških zmagah nad Avari ob koncu 8. stoletja.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/5109
    • naslov
      • Martin Tourski in njegovi stiki s Panonijo
      • Martin of Tours and his contacts with Pannonia
    • ustvarjalec
      • Rajko Bratož
    • soavtor
      • Peter Štih (odg. ur.)
    • predmet
      • Savarija
      • Panonija
      • svetniki
      • zgodnje krščanstvo
      • arijanstvo
      • češčenje
      • Savaria
      • Pannonia
      • saints
      • early Christianity
      • Arianism
      • worship
    • opis
      • Adopting the so-called long chronology of Martin’s life (316/317-397), this paper examines three episodes in the life and work of Martin of Tours. Depicting Martin’s youth in Sabaria, the first chapter describes the military milieu of Martin’s early life and the development of Christianity in Pannonia, and especially in Sabaria, during the reign of Emperor Constantine. The second chapter discusses Martin’s visit to Pannonia after his release from the army (357/358) and his clash with the Aryans, which throws light upon religious conflicts between members of the orthodox religion and the Aryans. It is impossible to establish an authentic identification of these Aryan adversaries. The image of Martin that is described in Sulpicius Severus’s book Vita s. Martini is congruent with historiographic data and with facts cited by polemic journalism of the second half of the 4th century. The last chapter discusses possible, yet unsubstantiated adoration of Martin in Pannonia in the 5th and the 6th centuries. Martin’s status of a bishop with a holy reputation is indicated primarily by the name and religious preference of Bishop Martin of Braga, himself born in Pannonia, who was a devout worshipper of Martin of Tours. The adoration of Martin of Tours spread after the Carolingians defeated the Avars at the end of the 8th century.
      • Prispevek obravnava tri vprašanja, ki se navezujejo na osebnost in delo Martina Tourskega, pri čemer avtor sprejema tako imenovano dolgo kronologijo Martinovega življenja (316/317–397). (1) Prikaz Martinove mladosti v Savariji je posvečen vojaškemu okolju, iz katerega je izhajal, ter vprašanju razvoja krščanstva v panonskem prostoru in posebej v Savariji v Konstantinovi dobi. (2) Martinov obisk v Panoniji po odpustu iz vojske (357/358) in njegov spopad z arijanci osvetljuje okoliščine in oblike verskih spopadov med pravovernimi in arijanci. Podoba, kot jo posreduje Vita s. Martini Sulpicija Severa, je skladna s podatki, ki jih prinašata historiografija in polemična publicistika druge polovice 4. stoletja. Zanesljiva identifikacija Martinovih arijanskih nasprotnikov ni mogoča. (3) O čaščenju Martina kot škofa s svetniškim slovesom v panonskem prostoru v 5. in 6. stoletju ni podatkov. Na njegovo verjetnost kaže zlasti ime in duhovna usmeritev škofa Martina iz Brage, ki je izhajal iz panonskega prostora in je bil predan Martinovemu čaščenju. Po propadu antičnih struktur v Panoniji se je Martinovo čaščenje razširilo po karolinških zmagah nad Avari ob koncu 8. stoletja.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2006
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa