logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Razprave in gradivo

Vloga Ivana Molka v skupnosti ameriških slovencev v Calumetu


Soavtor(ji):Boris Jesih (odg. ur.), Mitja Žagar (gl. ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:Razprave_in_gradiva-47.pdf
Velikost:62.43MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
V pričujočem članku je prikazana študijska pot in doktorska disertacija slovenskega izseljenskega politika, novinarja in pisca Andreja Kobala (1899 - 1988). Po izselitvi v Ameriko je Kobal sprva živel in deloval med rojaki v Čikagu, kjer je opravljal naloge pomožnega urednika pri časniku Prosveta, med leti 1926 - 1929 pa naloge glavnega urednika Mladinskega lista. Prva leta svojega bivanja v ZDA pa je izkoristil tudi za lastno izobraževanje. Leta 1934je po dvoletnem premoru (gospodarska kriza) nadaljeval študij administrativnega in javnega prava na newyorški univerzi. V okviru študija se je lotil prikaza razvoja demokracije v deželah Podonavja. Izsledke svojih raziskovanj je leta 1941 strnil v disertaciji z naslovom Demokratični poizkusi podonavskih držav pred letom 1938 (Democratic Experiments in Danubian Countries prior to 1938). Disertacijo je razdelil na devet poglavij, le-ta pa na številna podpoglavja. Prvo poglavje prikazuje politični razvoj v omenjenih deželah pred prvo svetovno vojno. Drugo poglavje je posvetil razvoju dogodkov med prvo svetovno vojno. Dotaknil se je predvsem narodnostnih problemov, ki naj bi po njegovih besedah spremljala tudi dogajanja v času ustavodajnega razvoja po vojni, kateremu je namenil tretje poglavje. Z ustavami posameznih podonavskih dežel se je ukvarjal tudi v četrtem poglavju. Peto poglavje je namenil predstavitvi državljanskih pravic in osebnih svoboščin ter še posebej poudaril pomen spoštovanja pravic manjšinskih narodov. Po šestem poglavju, v katerem je primerjal administrativni ustroj v posameznih deželah je v sedmem poglavju podal opis lokalnih uprav v posameznih državah, v osmem pa se je dotaknil pravosodnih sistemov v omenjenih državah. Iz Kobalove disertacije je razvidno njegovo videnje demokratične Evrope v prihodnosti. Jasno je podal idejo o združeni Evropi ter predvidel tako dobre kakor tudi slabe strani združitve.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4965
    • naslov
      • Vloga Ivana Molka v skupnosti ameriških slovencev v Calumetu
      • The role of Ivan Molek in the community of American Slovenes in Calumet
    • ustvarjalec
      • Andreja Božič Horvat
    • soavtor
      • Boris Jesih (odg. ur.)
      • Mitja Žagar (gl. ur.)
    • predmet
      • Ivan Molk
      • ZDA
      • slovensko izseljenstvo
      • biografije
      • Slovenes
      • USA
      • biographies
    • opis
      • The purpose of this paper is to examine the life and work of Ivan Molek and his involvement in the American Slovenes community in Calumet. Ivan Molek was born on July 8, 1892 in parish Metlika. After he finished elementary school in Metlika he got a job in a government vineyard. In 1900 he immigrated to the USA and settled in Steelton (Pennsylvania) where he worked as a day laborer for the Pennsylvania Steel Company. Tired of constant tramping for work, he decided to leave Steelton and Pennsylvania. In spring 1903 he moved to the Michigan mining town of Calumet where some of his relatives already lived. In the beginning Molek stayed with his cousin's family and worked in a copper mine, but in May 1905 he was offered a job at the Glasnik Publishing Company. Molek became the editor of Glasnik, a local Slovene newspaper. While living and working in Calumet, Molek was exposed to socialist ideals through the pages of the weekly Appeal to Reason. When Molek moved to Chicago in 1906, at that time the center of political and cultural life of American Slovenes, his belief in socialist ideology was strengthen and he finally embraced democraticsocialism. He became an active member of the Slovene National Benefit Society and the Jugoslav Socialist Federation. He was a moderate socialist who promoted personal and social progress through enlightenment. According to him, social revolution meant constructive and positive progress in a process of peaceful development. Therefore he disagreed with militant policies and opposed violent revolution. He stressed the importance of democracy and individual freedom and fought hard against dictatorship of any kind - political, military, proletarian, religious, etc. As he rejected all dogmas, starting with religion, Molek came into conflict with many of the prevailing doctrinaire systems. Ivan Molek was also a prolific writer. He wrote in order to promote workers' rights and socialist ideology. In his writings, Molek constantly attacked hypocrisy, exploitation, corruption, insincerity, opportunism and similar vices. Molek produced works of fiction and non-fiction. His subject matter was politics, history, science, and religion. He had a special proclivity for satire, wit, and humor, which he most successfully used in his polemics.
      • V pričujočem članku je prikazana študijska pot in doktorska disertacija slovenskega izseljenskega politika, novinarja in pisca Andreja Kobala (1899 - 1988). Po izselitvi v Ameriko je Kobal sprva živel in deloval med rojaki v Čikagu, kjer je opravljal naloge pomožnega urednika pri časniku Prosveta, med leti 1926 - 1929 pa naloge glavnega urednika Mladinskega lista. Prva leta svojega bivanja v ZDA pa je izkoristil tudi za lastno izobraževanje. Leta 1934je po dvoletnem premoru (gospodarska kriza) nadaljeval študij administrativnega in javnega prava na newyorški univerzi. V okviru študija se je lotil prikaza razvoja demokracije v deželah Podonavja. Izsledke svojih raziskovanj je leta 1941 strnil v disertaciji z naslovom Demokratični poizkusi podonavskih držav pred letom 1938 (Democratic Experiments in Danubian Countries prior to 1938). Disertacijo je razdelil na devet poglavij, le-ta pa na številna podpoglavja. Prvo poglavje prikazuje politični razvoj v omenjenih deželah pred prvo svetovno vojno. Drugo poglavje je posvetil razvoju dogodkov med prvo svetovno vojno. Dotaknil se je predvsem narodnostnih problemov, ki naj bi po njegovih besedah spremljala tudi dogajanja v času ustavodajnega razvoja po vojni, kateremu je namenil tretje poglavje. Z ustavami posameznih podonavskih dežel se je ukvarjal tudi v četrtem poglavju. Peto poglavje je namenil predstavitvi državljanskih pravic in osebnih svoboščin ter še posebej poudaril pomen spoštovanja pravic manjšinskih narodov. Po šestem poglavju, v katerem je primerjal administrativni ustroj v posameznih deželah je v sedmem poglavju podal opis lokalnih uprav v posameznih državah, v osmem pa se je dotaknil pravosodnih sistemov v omenjenih državah. Iz Kobalove disertacije je razvidno njegovo videnje demokratične Evrope v prihodnosti. Jasno je podal idejo o združeni Evropi ter predvidel tako dobre kakor tudi slabe strani združitve.
    • založnik
      • Inštitut za narodnostna vprašanja
    • datum
      • 2005
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd