logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Razprave in gradivo

Etnična diskriminacija na trgu delovne sile

Dileme in izzivi pri ugotavljanju obstoja etnične diskriminacije na notranjem trgu delovne sile
Avtor(ji):Sara Brezigar
Soavtor(ji):Boris Jesih (odg. ur.), Mitja Žagar (gl. ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Vir(i):Razprave in gradivo, 2005, št. 47
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:delovna sila, etniča diskriminacija, zaposlovanje, enake možnosti, pozitivna diskriminacija, trg delovne sile, notranji trg delovne sile, ethnic discrimination, evaluation methods, labour market, positive discrimination, equal possibilities, internal labour market
Datoteke (1)
Ime:Razprave_in_gradiva-47.pdf
Velikost:62.43MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file406
Odpri
Prenesi
Opis
Prvi del sestavka je namenjen orisu različnih vrst in oblik etnične diskriminacije ter metodam merjenja le-te. Drugi del sestavka je namenjen predstavitvi treh dilem, ki se pojavljajo pri odkrivanju obstoja etnične diskriminacije na notranjem (torej organizacijskem) trgu delovne sile. Prva tovrstno dilemo predstavlja paradoks diskriminatornosti. Delodajalci in kadrovniki se pri sprejemanju odločitev o izobraževanju, usposabljanju, nagrajevanju in napredovanju posameznih članov organizacije znajdejo med kladivom in nakovalom. Po eni strani potrebujejo tehnike izbire in selekcije kadrov, ki so dovolj diskriminatorne, da lahko z njimi izluščijo najbolj primernega kandidata za napredovanje, za posebno nagrado ali za drago usposabljanje. Po drugi strani pa lahko te tehnike predstavljajo sredstva posredne etnične diskriminacije. Druga dilema se nanaša na izmuzljivost etnične diskriminacije. Na notranjem trgu delovne sile lahko obstajajo primerisubtilne diskriminacije, ki resno ogrožajo uspešnost pripadnika etničnemanjšine. Vendar je te primere zelo težko odkriti. Nadalje se postavljavprašanje o namernosti tovrstnega ravnanja. Nazadnje pa je te primeredejansko nemogoče dokazati. Tretje dilema se nanaša na kumulativnost etnične diskriminacije, s katero se soočajo organizacije. Tudi pri tej dilemi so organizacije nekje med kladivom in nakovalom: ali s politikami pozitivne diskriminacije odpravljajo diskriminacijo, ki je nastala v drugih domenah posameznikovega življenja, ali pa z vztrajanjem na načelih enakega obravnavanja in enakih možnosti reproducirajo kumulativo etnične diskriminacije, ki jo je posameznik utrpel v drugih domenah svojega življenja.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4961
    • naslov
      • Etnična diskriminacija na trgu delovne sile
      • Dileme in izzivi pri ugotavljanju obstoja etnične diskriminacije na notranjem trgu delovne sile
      • Ethnic discrimination on labour market
      • Dilemmas and challenges in ascertaining ethnic discrimination on interior labour markets
    • ustvarjalec
      • Sara Brezigar
    • soavtor
      • Boris Jesih (odg. ur.)
      • Mitja Žagar (gl. ur.)
    • predmet
      • delovna sila
      • etniča diskriminacija
      • zaposlovanje
      • enake možnosti
      • pozitivna diskriminacija
      • trg delovne sile
      • notranji trg delovne sile
      • ethnic discrimination
      • evaluation methods
      • labour market
      • positive discrimination
      • equal possibilities
      • internal labour market
    • opis
      • The first part of the article brings a survey of different forms and evaluation methods of ethnic discrimination. The second part discusses three dilemmas concerning ethnic discrimination on the internal labour market. The first dilemma is about the paradox of discrimination. When taking decisions oneducation, training, financial stimulation and promotion of individual work organization members, employers and human resources managers are often faced with the "between a hammer and an anvil" situation. On the one hand they need methods of human resources selection, which are sufficiently discriminatory toenable them to find the most appropriate candidate for promotion, money bonus or expensive training, and on the other hand these methods could become means of indirect ethnic discrimination. The second dilemma concerns the elusive nature of ethnic discrimination. Inner labour market knows cases of subtle discrimination seriously threatening successfulness of ethnic minority members. Yet such cases are very hard to discover. Furthermore, there is a question of the deliberate nature of such treatment which is indeed very hard to prove. The third dilemma deals with the cumulative character of ethnic discrimination in organizations. This, too, is a kind of "between a hammer andan anvil" situation - should they strive to eliminate discrimination through the policy of positive discrimination, or should they - by insisting on the principle of equal treatment and opportunities - reproduce the cumulation of ethnic discrimination, an individual has suffered in other spheres of his life?
      • Prvi del sestavka je namenjen orisu različnih vrst in oblik etnične diskriminacije ter metodam merjenja le-te. Drugi del sestavka je namenjen predstavitvi treh dilem, ki se pojavljajo pri odkrivanju obstoja etnične diskriminacije na notranjem (torej organizacijskem) trgu delovne sile. Prva tovrstno dilemo predstavlja paradoks diskriminatornosti. Delodajalci in kadrovniki se pri sprejemanju odločitev o izobraževanju, usposabljanju, nagrajevanju in napredovanju posameznih članov organizacije znajdejo med kladivom in nakovalom. Po eni strani potrebujejo tehnike izbire in selekcije kadrov, ki so dovolj diskriminatorne, da lahko z njimi izluščijo najbolj primernega kandidata za napredovanje, za posebno nagrado ali za drago usposabljanje. Po drugi strani pa lahko te tehnike predstavljajo sredstva posredne etnične diskriminacije. Druga dilema se nanaša na izmuzljivost etnične diskriminacije. Na notranjem trgu delovne sile lahko obstajajo primerisubtilne diskriminacije, ki resno ogrožajo uspešnost pripadnika etničnemanjšine. Vendar je te primere zelo težko odkriti. Nadalje se postavljavprašanje o namernosti tovrstnega ravnanja. Nazadnje pa je te primeredejansko nemogoče dokazati. Tretje dilema se nanaša na kumulativnost etnične diskriminacije, s katero se soočajo organizacije. Tudi pri tej dilemi so organizacije nekje med kladivom in nakovalom: ali s politikami pozitivne diskriminacije odpravljajo diskriminacijo, ki je nastala v drugih domenah posameznikovega življenja, ali pa z vztrajanjem na načelih enakega obravnavanja in enakih možnosti reproducirajo kumulativo etnične diskriminacije, ki jo je posameznik utrpel v drugih domenah svojega življenja.
    • založnik
      • Inštitut za narodnostna vprašanja
    • datum
      • 2005
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd