logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Razprave in gradivo

Changes in public administration along the Hungarian-Slovenian border in the 20th century

Avtor(ji):Mária Mohos
Soavtor(ji):Boris Jesih (odg. ur.), Mitja Žagar (gl. ur.)
Leto:2003
Založnik(i):Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Vir(i):Razprave in gradivo, 2003, št. 43
Jezik(i):angleščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:manjšine, Prekmurje, upravna središča, upravne spremembe, the Mura region, administrative centers, administrative changes
Datoteke (1)
Ime:Razprave_in_gradiva-43.pdf
Velikost:15.31MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file465
Odpri
Prenesi
Opis
Konec 20. stoletja zaznamujejo pospešeni integracijski procesi v Evropi. Med 1920 in 1990 je prevladovala razdvajajoča vloga meja v Srednji Evropi, v zadnjem desetletju pa tudi povezujoča. Nove madžarske meje so presekale prejšnje upravne enote in zavrle tradicionalno sodelovanje. Ob madžarsko-jugoslovanski meji je centralizacija določila spremembe v administrativnem sistemu. Zakoni in razvojni koncepti iz obdobja med 1950 in 1970 so številna naselja potisnili v upravne enote, znotraj katerih je bil razvoj centraliziran. Leta 1990 je bil sprejet odlok o samoupravi, ki je tem naseljem dopustil svobodno povezovanje, kakor tudi ločevanje. V Prekmurju, ki je bilo Jugoslaviji dodeljeno med obema vojnama, je bilo upravno sredisče Murska Sobota. Leta 1928 je nastalo 8 manjših enot, potem pa je bilo leta 1929 Prekmurje priključeno dravski upravni enoti z Mariborom kot sredisčem. Po drugi svetovni vojni sta bili do 1999 središči Murska Sobota in Lendava. V samostojni Sloveniji se je ob koncu stoletja začel proces decentralizacije, kar je sprožilo nastanek novih upravnih enot. Upravne spremembe ob madžarsko slovenski meji v zadnjem desetletju lahko pripomorejo k vključevanju v regionalne in mikroregionalne razvojne programe EU.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4928
    • naslov
      • Changes in public administration along the Hungarian-Slovenian border in the 20th century
      • Spreminjanje upravnih odnosov v slovensko-madžarskem obmejnem področju v 20. stoletju
    • ustvarjalec
      • Mária Mohos
    • soavtor
      • Boris Jesih (odg. ur.)
      • Mitja Žagar (gl. ur.)
    • predmet
      • manjšine
      • Prekmurje
      • upravna središča
      • upravne spremembe
      • the Mura region
      • administrative centers
      • administrative changes
    • opis
      • At the end of the 20th century the integration processes fastened in Europe. Between 1920-1990 the dividing role of the borders were dominant in Central-Europe, but in the last decade its bounding factor as well. The new borders of Hungary cut the previous administrational devices putting an end to the traditional cooperations. Along the Hungarian - Yugoslavian border mainly centralisation determined the changes of the administration system. The 1950 and 1970 laws and development concepts forced a lot of settlements to administrational units within which the development sources were located to the central settlements. The self government act was born in 1990 which allowed the settlements to create voluntary associations and separateness as well. Along the Prekmurje area given to Yugoslavia between the two World Wars the administrational centre was Muraszombat. In 1928 8 smaller devices were created, than in 1929 the Prekmurje are was enclosed to the Drava administrational area having Maribor as its centre. After the 2nd World War Muraszombat and Lendva functioned as centres up till 1999. In the separate Slovenian state at the end of the century a decentralized process started due to which new central units were organised.
      • Konec 20. stoletja zaznamujejo pospešeni integracijski procesi v Evropi. Med 1920 in 1990 je prevladovala razdvajajoča vloga meja v Srednji Evropi, v zadnjem desetletju pa tudi povezujoča. Nove madžarske meje so presekale prejšnje upravne enote in zavrle tradicionalno sodelovanje. Ob madžarsko-jugoslovanski meji je centralizacija določila spremembe v administrativnem sistemu. Zakoni in razvojni koncepti iz obdobja med 1950 in 1970 so številna naselja potisnili v upravne enote, znotraj katerih je bil razvoj centraliziran. Leta 1990 je bil sprejet odlok o samoupravi, ki je tem naseljem dopustil svobodno povezovanje, kakor tudi ločevanje. V Prekmurju, ki je bilo Jugoslaviji dodeljeno med obema vojnama, je bilo upravno sredisče Murska Sobota. Leta 1928 je nastalo 8 manjših enot, potem pa je bilo leta 1929 Prekmurje priključeno dravski upravni enoti z Mariborom kot sredisčem. Po drugi svetovni vojni sta bili do 1999 središči Murska Sobota in Lendava. V samostojni Sloveniji se je ob koncu stoletja začel proces decentralizacije, kar je sprožilo nastanek novih upravnih enot. Upravne spremembe ob madžarsko slovenski meji v zadnjem desetletju lahko pripomorejo k vključevanju v regionalne in mikroregionalne razvojne programe EU.
    • založnik
      • Inštitut za narodnostna vprašanja
    • datum
      • 2003
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Angleščina
    • jeDelOd