Prispevek na kratko predstavlja stevilčni razvoj Slovencev na Madžarskem od leta 1941 do leta 2001, s posebnim poudarkom na stevilčnem razvoju Slovencev v Szombathelyu (Sombotelu), v upravnem, gospodarskem in kulturnem središču Železne županije. Analiza popisnih podatkov je pokazala, da se je število oseb s slovenskim maternim jezikom na Madžarskem v obravnavanem obdobju zmanjšal za 1/3, kar gre pripisati predvsem asimilacijskim procesom. Pregled po območjih naselitve Slovencev, oz. oseb s slovenskim maternim jezikom pa pokaže, da je leta 1941 v Porabju, na območju avtohtone poselitve Slovencev na Madžarskem živelo skoraj 90% vseh popisanih Slovencev, šestdeset let pozneje pa le polovica. Druga polovica oseb s slovenskim maternim jezikom je leta 2001 živela v ostalih predelih države, največ v Budimpešti, Sombotelu, Mosonmagyaróváru itd. Večina teh oseb se je izselila z območja avtohtone poselitve v Porabju, predvsem po letu 1948. Na razseljevanje porabskih Slovencev sta vplivala predvsem dva razloga, politični in gospodarski. Za razliko od Porabja pa se je število Slovencev v Sombotelu po popisnih podatkihv obdobju od leta 1941 do leta 2001 nepretrgoma povečevalo. Vsi anketiranci v mestu Sombotel, ki so bili zajeti v raziskavo, so po poreklu iz Porabja in večina od njih se je odselila zaradi gospodarskih razlogov.