"Etnična demokracija": struktura našosti in tujstva v Izraelu

Avtor(ji): Starman, Hannah
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2003
Založnik(i): Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Soavtor(ji): Boris Jesih (odg. ur.), Mitja Žagar (gl. ur.)


  • Podroben opis
    Avtorica v prispevku obravnava pravni in ideološki ustroj države Izrael v odnosu do tistih državljanov, ki jih opredeljuje kot "izraelske Arabce". Kot judovska država in drzava za Jude je Izrael diskriminatoren že po svoji naravi; organizacija države ter njeni temeljni zakoni to diskriminacijo in neenakopravnost legalno ustanavljajo in omogočajo njuno izvajanje v praksi. Prispevek se v prvem delu osredotoča na konflikt med cionistično ideologijo in predstavo o demokraciji, s katerima se spopadajo izraelski družboslovci, in izpostavlja osrednje točke javne intelektualne razprave o naravi izraelske države in njene demokracije. Na podlagi ene koncepcije izraelskega državljanstva avtorica v drugem delu predstavi vso kompleksnost pravnega in administrativnega definiranja kategorij izraelskega državljanstva. To vsebuje diskriminatorne mehanizme, zaradi katerih je mogoče, po predlogu izraelskega antropologa Dana Rabinowitza, "arabsko" manjšino v Izraelu analitsko gledati kot "ujeto" manjšino. Avtorica v sklepnem delu ugotavlja, da tako sestavljeni in reificirani sistemi razpoznave razlik v kulturnih repertoarjih in proveniencah, kot ga srečamo v Izraelu, ne vodijo le v nenehne politične razklanosti, temveč tovrstne legalistične reifikacije razlik med ljudmi pridobijo povsem lastno, inertno, trdoživo življenje, ki ga celo najtrdnejša politična volja za egalitarizem ne more premagati, saj se vedno vztrajno obnaša kot bistven transfer moči. V tem je ujetost izraelske države same.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/4922
    • dcterms:title
      • "Etnična demokracija": struktura našosti in tujstva v Izraelu
    • dcterms:creator
      • Hannah Starman
    • dcterms:subject
      • tujstvo
      • državljanstvo
      • diskriminacija
      • etnične manjšine
      • Izrael
      • Israel
      • ethnic minorities
      • democracy
      • citizenship
      • discrimination
    • dcterms:abstract
      • The author examines the legal and ideological structure of the Israeli state with regard to the citizens it defines as "Israeli Arabs". As a Jewish state and a state for the Jews, Israel is discriminatory by definition; the organisation of the state and its fundamental laws establish this discrimination and facilitate its translation into practice. In the first part, the piece focuses on the conflict that opposes the Zionist ideology to the idea of democracy, which is a subject of ongoing debates among Israeli social scientists, and highlights the main features of the public debate on the nature of the Israeli state and its democracy. Based on one conception of the Israeli citizenship, the author presents, in the second part, the whole complexity of legal and administrative definitions of Israeli citizenship. Thelatter contains discriminatory mechanisms that allow for analytical consideration of the "Arab" minority in Israel as a "trapped" minority, as was suggested by the Israeli antrhopologist, Dan Rabinowitz. In her conclusions, the author argues that such complex and reified systems of recognition of diferrences in cultural repertoirs and provenances of the people as is employed in the Israeli state not only lead to recurrent political cleavages, but also acquire a life of their own that is inert and persistenty not even the best of political wills for egalitarism cannot defeatthem, because it persistenlty behaves as the crucial transfer of power. In this sense, Israel is itself a "trapped" state.
      • Avtorica v prispevku obravnava pravni in ideološki ustroj države Izrael v odnosu do tistih državljanov, ki jih opredeljuje kot "izraelske Arabce". Kot judovska država in drzava za Jude je Izrael diskriminatoren že po svoji naravi; organizacija države ter njeni temeljni zakoni to diskriminacijo in neenakopravnost legalno ustanavljajo in omogočajo njuno izvajanje v praksi. Prispevek se v prvem delu osredotoča na konflikt med cionistično ideologijo in predstavo o demokraciji, s katerima se spopadajo izraelski družboslovci, in izpostavlja osrednje točke javne intelektualne razprave o naravi izraelske države in njene demokracije. Na podlagi ene koncepcije izraelskega državljanstva avtorica v drugem delu predstavi vso kompleksnost pravnega in administrativnega definiranja kategorij izraelskega državljanstva. To vsebuje diskriminatorne mehanizme, zaradi katerih je mogoče, po predlogu izraelskega antropologa Dana Rabinowitza, "arabsko" manjšino v Izraelu analitsko gledati kot "ujeto" manjšino. Avtorica v sklepnem delu ugotavlja, da tako sestavljeni in reificirani sistemi razpoznave razlik v kulturnih repertoarjih in proveniencah, kot ga srečamo v Izraelu, ne vodijo le v nenehne politične razklanosti, temveč tovrstne legalistične reifikacije razlik med ljudmi pridobijo povsem lastno, inertno, trdoživo življenje, ki ga celo najtrdnejša politična volja za egalitarizem ne more premagati, saj se vedno vztrajno obnaša kot bistven transfer moči. V tem je ujetost izraelske države same.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Boris Jesih (odg. ur.)
      • Mitja Žagar (gl. ur.)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:921
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf