Predogledna slika

Čezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostoru

Avtor(ji): Zupančič, Jernej
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2003
Založnik(i): Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Soavtor(ji): Boris Jesih (odg. ur.), Mitja Žagar (gl. ur.)


  • Podroben opis
    Prispevek obravnava vzroke, tokove in posledice čezmejnih dnevnih delovnih migracij iz Slovenije v Italijo in Avstrijo, kakor tudi iz Hrvaške in Madžarske v Slovenijo. Ta oblika selitev prebivalstva šteje med pomembne oblike čezmejnega sodelovanja. V slovenskem prostoru imajo z različnimi oblikami sezonski del ze staro tradicijo, posebej v zaledju večjih mestnih središč. Po rezultatih terenske raziskave iz leta 2000 in 2001 (usmerjeni intervjuji carinikov in policistov na mejnih prehodih, anketiranje dnevnih migrantov, strukturno analizo obmejnih območij na obeh straneh meje) se dnevno bolj ali manj stalno prevaža iz Slovenije v Italijo skoraj 8.000 oseb (57%) in v Avstriji okrog 6.000 (43%) slovenskih državljanov, skupaj torej okrog 14.000. Po drugi strani privlači Slovenija okrog 8000 dnevnih migrantov iz Hrvaške in Madžarske. Prek slovenskih mejnih prehodov dnevno potuje na delo in nazaj se vsaj 2500 hrvaških državljanov. Najbolj frekventni prehodi so Šentilj, Gornja Radgona, predor Karavanke, Miren, Fernetiči, Kozina, Škofije, Sečovlje, Obrezje, Ormož in Petišovci. Jeseni in pomladi se precej poveča število prehodov sezonskih delavcev. Dnevni migranti opravljajo različna dela v kmetijstvu, gospodinjstvih, pa tudi v industriji in nekaterih drugih dejavnostih. Primerjava med leti 2000 in 2001 kaže na naraščanje pretoka strokovnjakov v obe smeri ter razširitev ponudbe del. Čezmejne dnevne delovne migracije imajo pomembne socialnoekonomske, demografske, prostorske, etnične in kulturne učinke na obeh straneh meje. Čezmejne dnevne delovne migracije praviloma pospešujejo razvoj ostalih oblik čezmejnega sodelovanja.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/4921
    • dcterms:title
      • Čezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostoru
    • dcterms:creator
      • Jernej Zupančič
    • dcterms:subject
      • dnevne migracije
      • manjšine
      • Evropska unija
      • čezmejno sodelovanje
      • obmejna področja
      • migracije
      • Slovenija
      • delovne migracije
      • crossborder commution
      • working migration
      • Slovenia
      • European Union
    • dcterms:abstract
      • The paper deals with reasons, flows and consequences of daily crossborder commution from Slovenia across the "Schengen" border towards Austria and Italy, as well as from Croatia and Hungary to Slovenia. This form of international migration is an important phenomenon in the borderlands. In Slovenia, migration of working force has a long tradition, especially in surroundings of bigger urban centres. Following the results of field research work, done in years 2000 and 2001 (interviews with custom service and border police; questionarries among crossborder commutters; structural analyses of borderland on both sides of the border), more than 14.000 Slovenian (among them approximately 8.000 or 57 % in Italy and 6.000 or 43 % in Austria) and 2500 Croatian citizens cross the Slovenian-Italian and Slovenian-Austrian border because of work. Otherwise, Slovenia attracts approximately 8.000 dailycommuters from Croatia and Hungary. The most frequent border crossings are Gornja Radgona, Sentilj (both towards Graz and south Styria), Karavanke-tunnel (towards south Carinthia), Miren (local border crossing towards Gorizia and surrounding), Fernetiči, Škofije and Kozina (towards Triest in Italy), and finally border crossings Sečovlje, Obrežje, Ormož in Petisovci towards Croatia. During the spring and autumn period the number is much higher because of season-workers. Daily crossborder commuters take different works in households, farms, but it is possible to find them among better paid agents, bussiness-makers and technical intelligentsia. According to the comparison of results in 2000 and 2001, the percent of highly educated specialists and agents increased evidently. Daily crossborder commution has important socioeconomic, spatial, demographical and ethno-cultural effects on borderland on both sides of the border. After some years, crossborder commuters collect a lot of experience from both sides of the border. Through this, those people have better chances for intensification of further crossborder cooperation.
      • Prispevek obravnava vzroke, tokove in posledice čezmejnih dnevnih delovnih migracij iz Slovenije v Italijo in Avstrijo, kakor tudi iz Hrvaške in Madžarske v Slovenijo. Ta oblika selitev prebivalstva šteje med pomembne oblike čezmejnega sodelovanja. V slovenskem prostoru imajo z različnimi oblikami sezonski del ze staro tradicijo, posebej v zaledju večjih mestnih središč. Po rezultatih terenske raziskave iz leta 2000 in 2001 (usmerjeni intervjuji carinikov in policistov na mejnih prehodih, anketiranje dnevnih migrantov, strukturno analizo obmejnih območij na obeh straneh meje) se dnevno bolj ali manj stalno prevaža iz Slovenije v Italijo skoraj 8.000 oseb (57%) in v Avstriji okrog 6.000 (43%) slovenskih državljanov, skupaj torej okrog 14.000. Po drugi strani privlači Slovenija okrog 8000 dnevnih migrantov iz Hrvaške in Madžarske. Prek slovenskih mejnih prehodov dnevno potuje na delo in nazaj se vsaj 2500 hrvaških državljanov. Najbolj frekventni prehodi so Šentilj, Gornja Radgona, predor Karavanke, Miren, Fernetiči, Kozina, Škofije, Sečovlje, Obrezje, Ormož in Petišovci. Jeseni in pomladi se precej poveča število prehodov sezonskih delavcev. Dnevni migranti opravljajo različna dela v kmetijstvu, gospodinjstvih, pa tudi v industriji in nekaterih drugih dejavnostih. Primerjava med leti 2000 in 2001 kaže na naraščanje pretoka strokovnjakov v obe smeri ter razširitev ponudbe del. Čezmejne dnevne delovne migracije imajo pomembne socialnoekonomske, demografske, prostorske, etnične in kulturne učinke na obeh straneh meje. Čezmejne dnevne delovne migracije praviloma pospešujejo razvoj ostalih oblik čezmejnega sodelovanja.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Boris Jesih (odg. ur.)
      • Mitja Žagar (gl. ur.)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:921
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf