Prikaz institucionalne organiziranosti množičnih medijev (s poudarkom na manjšinskih medijih) in analiza povprečne vrednosti pogostosti spremljanja posameznih skupin medijev glede na spremenjivko etnična pripadnost sta pokazala zlasti naslednje: glede številčnosti (in tudi konkurenčnosti) množičnih medijev imata dominantna večina in država matičnega naroda na razpolago vsa možna sredstva, medtem ko jih ima manjšina veliko manj (to še posebej velja za Slovence v Porabju). Primerjalni podatki o številu in časovnem obstoju manjšinskih medijev kažejo precejšnje razlike med Madžari v Lendavi in Slovenci v Monoštru in v občini Železna Kapla Bela. Najbolj opazna razlika je v časovni kontinuiteti. Mediji prekmurskih Madžarov in Slovencev v občini Železna Kapla Bela imajo že dolgo tradicijo, medtem ko je v Porabju šele po letu 1990 zaznati premik na bolje kar zadeva institucionalno podporo na področju medijev. Med obravnavanimi manjšinami najpogosteje spremljajo svoje manjšinske medije Madžari v Lendavi, sledijo jim Slovenci v občini Železna Kapla Bela ter Slovenci v Monoštru.