Vojaško zastavo kot simbol teženj, bojev in ciljev posameznih oblikujočih se plemen, narodov, državnih formacij, družbenih razredov itd., naletimo v daljni in bližnji preteklosti. Z zastavo na čelu le-ti odhajajo v boj proti svojim sovražnikom, v borbo za njihovo uničenje in za ustvaritev zastavljenih si ciljev. S tem simbolom se oni v zgodovini razvijajo, se bojujejo, umirajo in živijo. Nastanek jugoslovanske oziroma slovenske vojaške zastave v narodnoosvobodilni borbi 1941—1945 ima svoje korenine v starojugoslovanski državni trobojnici oziroma v slovenski narodni trobojnici: jugoslovanska v podolžnih barvnih pasovih po naslednjem vrstnem redu od zgoraj navzdol: modra, bela in rdeča; slovenska pa: bela, modra in rdeča! V tem je izražena državna in narodna kontinuiteta. Z nastankom narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije v Jugoslaviji je nastajal tudi simbol tega boja — naša nova zastava.