Ozemlje pod kamniško-savinjskimi planinami je bilo v drugi polovici 18. in v prvi polovici 19. stoletja nekoliko odmaknjeno od glavnih prometnih poti, kmetje pa so živeli podobno revno kot v drugih slovenskih pokrajinah. Uživali so podobno hrano in si doma sami tkali ali predli tkanine za oblačila. Ukvarjali so se z obdelovanjem kmetijskih zemljišč in živinorejo, gojili iste kmetijske pridelke, nekoliko manj pa so zaslužili pri trgovanju ali pripreganju kot kmetje ob pomembnejših transportih poteh. Različne zemljiške evidence, ki so se ohranile do danes in jih hranijo različni arhivi, nekoliko odstirajo pogled na kmečko življenje, saj je drugih pisnih virov o tej problematiki zelo malo.