Znani slovenski kulturni delavec, publicist, umetnostni zgodovinar, konservator, kastelolog in vedutolog Ivan Stopar (29. 4. 1929, Ljubljana – 12. 12. 2018, Celje) se je spomladi 2018 lotil pisanja spominov. Zaradi bolezni in smrti dela ni dokončal ter to ni izšlo v načrtovani knjižni obliki. S kulturnozgodovinskega vidika so zelo zanimivi zapisani spomini na njegovo otroštvo in mladost med Tržičem in Ljubljano v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja. Ta segment spominskih zapisov je avtorju uspelo povsem dokončati. V njih je predstavil življenje v Tržiču z vsakodnevnimi, posebnimi in tudi tragičnimi dogodki, svoje otroštvo, šolanje in preživljanje prostega časa, odnose v družini, zapleteno dogajanje med drugo svetovno vojno in vključitev v partizansko odporniško gibanje. Orisal je tudi povezave s svojim stricem in ljubljanskim industrialcem Ivanom (Žanom) Mathianom ter z zgodovinarjem Josipom Žontarjem.