Prispevek obravnava doslej v glavnem prezrti arhitekturnozgodovinski pomen srednjeveškega gradu Šoštanj, izginulega istoimenskega novoveškega dvorca in dvorca Turn v Šoštanju. Zgodovina in stavbni razvoj vseh treh stavb sta zelo prepletena. Srednjeveški grad je na vzpetini nad dolino reke Pake stal med drugo polovico 12. stoletja in časom okoli leta 1438. V drugi polovici 13. stoletja oziroma v 14. stoletju sta v njegovi bližini nastala z njim funkcionalno povezana stolpasta dvora, iz katerih sta se v novem veku razvila novoveška šoštanjska dvorca. Na robu šoštanjskega trga postavljeni dvorec Šoštanj je do poznega 17. stoletja prerasel v odlično plemiško rezidenco, ki je največji razcvet doživela v obdobju rodovine grofov Schrattenbach, a je bila leta 1734 uničena v požaru, nakar so njene ostanke odstranili. Kot upravno središče in rezidenca je dvorec Šoštanj nadomestil dvorec Turn, ki je nastal z domiselno adaptacijo kašče iz 17. stoletja in ki je v prenovljeni obliki iz 19. in 20. stoletja še danes ohranjen.