Članek obravnava zgodovino načina življenja v kraški vasici Gorjansko in bližnji okolici ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, ko je bil Kras pomembno zaledje gospodarsko, socialno in kulturno razvijajočega se mesta Trst. Ključno vprašanje, ki si ga avtorica postavi, je, na kakšen način so se družbeno-gospodarske in demografske spremembe, s katerimi se je soočal Trst, odražale na Krasu. Predstavljeno in analizirano zgodovinsko gradivo temelji na ustnih in časopisnih virih, v katerih so prebivalci Krasa spregovorili o novih gospodarskih dejavnostih in poklicih, ki so se v Gorjanskem razvili zaradi dela v Trstu, spreminjanju vedenjskih vzorcev in spolnih razlik, nastajanju novih poklicev ter sprejemanju liberalnejših norm in vrednot. Zaradi bližnjega Trsta so Kraševci bolje izkoristili ugodnosti gospodarske konjunkture pred prvo svetovno vojno ter hkrati lažje preživeli gospodarsko in politično krizo, ki je Kras prizadela v obdobju med svetovnima vojnama.