Članek obravnava prisotnost slovensko govorečega prebivalstva v Trstu v 18. stoletju in v prvi polovici 19. stoletja. S pomočjo mestnih kronik in drugih virov dokumentira rabo slovenščine v tržaških cerkvah in osvetljuje značilnosti trgovske kranjske diaspore. Odmiranje starih tradicionalnih vedenjskih vzorcev, ki jih je obvladovala stanovska logika – ta v Trstu v prvi polovici 19. stoletja ni kaj dosti upoštevala ne etničnega izvora ne verske pripadnosti posameznikov –, je šele v drugi polovici 19. stoletja začela nadomeščati logika nasprotujočih si nacionalnih taborov. Prehod od stanovske logike k nacionalno formiranim taborom je bil počasen, saj so se še v drugi polovici 19. stoletja med sabo trle predmarčne in pomarčne vrednote. Vrednostni sistem stanovske, starorežimske družbe je sobival ob porajajočem se nacionalizmu in novih ideologijah, v katerih so se prepoznavale meščanske in delavske elite.