logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Ljubljanska palača knezov Auerspergov

Avtor(ji):Igor Weigl
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.)
Leto:2006
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2006, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Ljubljanska palača knezov Auerspergov, Wolf Engelbert grof Auersperg, Janez Vajkard knez Auersperg, naročništvo, arhitektura 17. stoletja, Abondio Donino ml., the Ljubljana palace of the Auersperg princes, Wolf Engelbert count Auersperg, Johann Weikhard prince Auersperg, patronage, 17th century architecture, Abondio Donino jr.
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Igor Weigl je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Kronika-2006_1_pop.pdf
Velikost:57.27MB
Format:pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file23241
Odpri
Prenesi
Opis
Pred 110 leti porušena palača knezov Auerspergov je bila najbolj monumentalna in gotovo ne nepomembna predstavnica profane baročne arhitekture v Ljubljani. Kljub temu je bilo védenje o njeni gradnji skromno in mnenja piscev deloma nasprotujoča si. Na podlagi računskih knjig mestne opekarne, drugih pisnih in likovnih virov, dinamike pridobivanja gradbenega prostora in arhitekturnih posnetkov je bilo mogoče rekonstruirati potek gradnje in videz palače v obdobju graditelja Wolfa Engelberta grofa Auersperga (1610–1673) in ugotoviti, da so dela postopno tekla od poznih 30. let 17. stoletja in skoraj do njegove smrti. Analiza zgodovinskih in družbenih okoliščin kaže, da je za poslikavo slavnostne dvorane najverjetneje poskrbel naročnikov brat in dedič Janez Vajkard knez Auersperg (1615–1677), saj je z upodobitvijo Faetonovega padca vizualiziral konec svoje politične kariere.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4571
    • naslov
      • Ljubljanska palača knezov Auerspergov
      • The Ljubljana Palace of the Auersperg Princes
    • ustvarjalec
      • Igor Weigl
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
    • predmet
      • Ljubljanska palača knezov Auerspergov
      • Wolf Engelbert grof Auersperg
      • Janez Vajkard knez Auersperg
      • naročništvo
      • arhitektura 17. stoletja
      • Abondio Donino ml.
      • the Ljubljana palace of the Auersperg princes
      • Wolf Engelbert count Auersperg
      • Johann Weikhard prince Auersperg
      • patronage
      • 17th century architecture
      • Abondio Donino jr.
    • opis
      • The 110 years ago demolished palace of the Auersperg princes was the most monumental and definitely not insignificant example of the profane baroque architecture in Ljubljana. Despite these facts, the knowledge about its construction was poor and opinions of authors partly opposing. Based on accounting books of the town brickworks, other written and artistic sources, dynamics of acquisition of the building plot, and architectural replications, a reconstruction was possible of the course of the construction and of the form of the palace in the period of the constructor count Wolf Engelbert Auersperg (1610–1673). It was also established that works were in gradual process from the late 30s of the 17th century on until nearly his death. An analysis of historical and social circumstances reveals that most probably prince Johann Weikhard Auersperg (1615–1677) brother of the orderer and inheritor took care of the decoration of the festival hall as by painting the fall of Faeton he visualised the end of his own political career.
      • Pred 110 leti porušena palača knezov Auerspergov je bila najbolj monumentalna in gotovo ne nepomembna predstavnica profane baročne arhitekture v Ljubljani. Kljub temu je bilo védenje o njeni gradnji skromno in mnenja piscev deloma nasprotujoča si. Na podlagi računskih knjig mestne opekarne, drugih pisnih in likovnih virov, dinamike pridobivanja gradbenega prostora in arhitekturnih posnetkov je bilo mogoče rekonstruirati potek gradnje in videz palače v obdobju graditelja Wolfa Engelberta grofa Auersperga (1610–1673) in ugotoviti, da so dela postopno tekla od poznih 30. let 17. stoletja in skoraj do njegove smrti. Analiza zgodovinskih in družbenih okoliščin kaže, da je za poslikavo slavnostne dvorane najverjetneje poskrbel naročnikov brat in dedič Janez Vajkard knez Auersperg (1615–1677), saj je z upodobitvijo Faetonovega padca vizualiziral konec svoje politične kariere.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2006
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd