logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Kranjski obrambni mehanizem za zaščito pred prvo epidemijo kolere v Evropi

Avtor(ji):Katarina Keber
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2005, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:kolera, epidemije, zdravstveni kordon, Kranjska, 19. stoletje, cholera, epidemics, sanitary cordon, Carniola, 19th century
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Katarina Keber je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Kronika-2005_3.pdf
Velikost:56.74MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file373
Odpri
Prenesi
Opis
Proti epidemiji kolere, ki je Evropo prvič dosegla v začetku tridesetih let 19. stoletja, se je habsburška oblast borila z enakimi sredstvi kot v 18. stoletju proti kugi. S sistemom zdravstvenih kordonov so najprej zaščitili državne meje, po pojavu bolezni znotraj monarhije pa tudi meje posameznih dežel. Iz primera zdravstvenega kordona na kranjsko-hrvaški meji, ki je bil vzpostavljen za zaščito pred epidemijo v ogrskem delu države, je razviden sistem rastelov in karanten ter vzroki, ki so vodili k vsesplošnemu nadaljnjemu opuščanju zapiranja meja kot sredstvu za obrambo pred kolero.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4553
    • naslov
      • Kranjski obrambni mehanizem za zaščito pred prvo epidemijo kolere v Evropi
      • The Carniolian Defence Mechanism For Protection Against The First Epidemic Of Cholera In Europe
    • ustvarjalec
      • Katarina Keber
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
    • predmet
      • kolera
      • epidemije
      • zdravstveni kordon
      • Kranjska
      • 19. stoletje
      • cholera
      • epidemics
      • sanitary cordon
      • Carniola
      • 19th century
    • opis
      • The Habsburg authority fought against the epidemic of cholera, which firstly reached Europe at the beginning of the 30ies of the 18th century, with identical means as they did in the 18th century against plague. With a system of sanitary cordons, they initially protected the state borders, and after the occurrence of the disease within the monarchy, borders of separate provinces as well. From the example of a sanitary cordon on the Carniolian-Croatian border, which was established for the protection against the epidemic in the Hungarian part of the state, the system of controlled passages through sanitary cordons (rastel) and quarantines is evident, and causes that lead to general further discontinuation of closing borders as a means of defence against cholera.
      • Proti epidemiji kolere, ki je Evropo prvič dosegla v začetku tridesetih let 19. stoletja, se je habsburška oblast borila z enakimi sredstvi kot v 18. stoletju proti kugi. S sistemom zdravstvenih kordonov so najprej zaščitili državne meje, po pojavu bolezni znotraj monarhije pa tudi meje posameznih dežel. Iz primera zdravstvenega kordona na kranjsko-hrvaški meji, ki je bil vzpostavljen za zaščito pred epidemijo v ogrskem delu države, je razviden sistem rastelov in karanten ter vzroki, ki so vodili k vsesplošnemu nadaljnjemu opuščanju zapiranja meja kot sredstvu za obrambo pred kolero.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2005
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd