logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Koprske soline v poročilih beneških uradnikov

Avtor(ji):Zdenka Bonin
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2005, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Koper, , , , , podestat,, solinarstvo, koprske soline, solni fond, solni kavedin, podestat, tihotapstvo, Koper, salt panning, the salt-pans of Koper, salt stock, pools for salt crystallization (kavedin), podestat, smuggling
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Zdenka Bonin je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Kronika-2005_3.pdf
Velikost:56.74MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file373
Odpri
Prenesi
Opis
V severozahodni Istri se je zaradi ugodnih naravnogeografskih danosti močno razvilo solinarstvo. Na piranskem teritoriju so soline nastale v Sečoveljski dolini, ob reki Fazani v Luciji in ob potoku Roji v Strunjanu. Manjše izolske soline so bile lokalnega pomena, koprske soline pa so se raztezale ob Badaševici in Rižani. Otoški Koper je bil na južnem delu obdan s t. i. semedelskimi solinami, na severovzhodnem delu pa z ankaransko-srminskimi solinami. Pridobivanje soli in trgovanje z njo je bilo do konca 19. stoletja relativno donosno. V obdobju Beneške republike so Koprčani sol večinoma prodajali v zaledje in od davka na prodano sol se je v komunsko blagajno stekalo precej denarja. Ker je bila sol državni monopol in je centralna oblast vseskozi bdela nad njeno proizvodnjo in prodajo, skorajda ni poročila najvišjih beneških uradnikov v Istri (npr. koprskih podestatov in kapitanov ali pa beneških providurjev za Istro), v katerem ne bi omenjali soli: bodisi solne proizvodnje, trgovanja ali tihotapljenja z njo, omenjeni pa so tudi podatki o solnih površinah, solnih skladiščih in podobno.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4548
    • naslov
      • Koprske soline v poročilih beneških uradnikov
      • The Salt-Pans Of Koper In The Reports Of Venetian Clerks
    • ustvarjalec
      • Zdenka Bonin
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
    • predmet
      • Koper, , , , , podestat,
      • solinarstvo
      • koprske soline
      • solni fond
      • solni kavedin
      • podestat
      • tihotapstvo
      • Koper
      • salt panning
      • the salt-pans of Koper
      • salt stock
      • pools for salt crystallization (kavedin)
      • podestat
      • smuggling
    • opis
      • Due to favourable natural-geographic conditions, salt works were in north-western Istria strongly developed. On the territory of Piran, salt-pans were in the valley of Sečovlje, along the river Fazana in Lucija and along the stream Roja in Strunjan. The smaller salt works in Izola were of local significance; the salt works of Koper extended along Badaševica and Rižana. The insular Koper was on its south side surrounded by the so-called Semedela salt-pans and with the Ankaran-Srmin salt-pans on its northeast. Extracting salt and trading with it was until the end of the 19th century relatively profitable. During the Venetian Republic the Koper residents were selling salt mainly to the hinterland; quite some money came into the commune treasury due to tax on sold salt. Since salt was a state monopoly and the central authorities permanently supervised its production and sale, there are hardly any reports of highest Venetian clerks in Istria (for example the Koper mayors (podestat) and captains or Venetian supervisors (providur) for Istria) in which salt would not be mentioned be that salt production, trading with or smuggling it. Mentioned are also data on salt-pans acreages, salt storehouses and similar.
      • V severozahodni Istri se je zaradi ugodnih naravnogeografskih danosti močno razvilo solinarstvo. Na piranskem teritoriju so soline nastale v Sečoveljski dolini, ob reki Fazani v Luciji in ob potoku Roji v Strunjanu. Manjše izolske soline so bile lokalnega pomena, koprske soline pa so se raztezale ob Badaševici in Rižani. Otoški Koper je bil na južnem delu obdan s t. i. semedelskimi solinami, na severovzhodnem delu pa z ankaransko-srminskimi solinami. Pridobivanje soli in trgovanje z njo je bilo do konca 19. stoletja relativno donosno. V obdobju Beneške republike so Koprčani sol večinoma prodajali v zaledje in od davka na prodano sol se je v komunsko blagajno stekalo precej denarja. Ker je bila sol državni monopol in je centralna oblast vseskozi bdela nad njeno proizvodnjo in prodajo, skorajda ni poročila najvišjih beneških uradnikov v Istri (npr. koprskih podestatov in kapitanov ali pa beneških providurjev za Istro), v katerem ne bi omenjali soli: bodisi solne proizvodnje, trgovanja ali tihotapljenja z njo, omenjeni pa so tudi podatki o solnih površinah, solnih skladiščih in podobno.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2005
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd