Poklicna struktura in socialne razmere izbranih ljubljanskih ulic in trgov na podlagi popisov prebivalstva Avstro-Ogrske in Kraljevine Jugoslavije: Krakovska ulica, Šentjakobski trg in Mestni trg, 1890-1931 19. stoletje je bilo obdobje, ko je za sodobno državo na pomenu začela pridobivati uradna statistika, eno od njenih ključnih orodij pa je bil popis prebivalstva. V drugi polovici 19. stoletja so sistematične moderne popise vseh oseb v državi začele izvajati tudi avstrijske oblasti, po 1. svetovni vojni pa so se nadaljevali v okviru nove jugoslovanske države. Popisi prebivalstva, ki so se izvajali na začetku vsakega desetletja, so za seboj pustili velike količine prvotnega popisnega gradiva. Ljubljana je eden od srečnih primerov, kjer se je arhivski fond tega gradiva v odličnem stanju ohranil vse do današnjih dni. Obstoj prvotnega popisnega gradiva ima veliko zgodovinsko vrednost, saj nam omogoča vpogled v sleherno hišo, stanovanje in gospodinjstvo v mestu ter nam razkrije podrobnosti, ki bi se pri statistični obdelavi podatkov sicer povsem izgubile. V delu sem se na podlagi tega gradiva lotil analize treh različnih lokacij v Ljubljani – Krakovske ulice v tedanjem krakovskem predmestju in Šentjakobskega (danes Levstikovega) ter Mestnega trga v starem mestu. Raziskava temelji na treh avstrijskih popisih prebivalstva (1890, 1900 in 1910) ter dveh popisih iz jugoslovanske dobe (1921 in 1931). V glavnini dela sem prebivalstvo izbranih lokacij analiziral glede na poklicno strukturo, razmerja znotraj gospodinjstev in kraj rojstva.