Človekovo dostojanstvo ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin predstavljata vrednostni središči Republike Slovenije, ki se je tako oddaljila od SFRJ, ki ni delovala kot pravna država in v kateri so bile hudo kršene človekove pravice. Ustavno sodišče Republike Slovenije se je v začetnem obdobju delovanja opredelilo tudi do prejšnjega režima ter njegovih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na kar je pomembno vplival ustavni sodnik dr. Lovro Šturm. V številnih sodnih odločbah in ločenih mnenjih je med drugim ugotovilo, da so bile pojavne oblike nasilja komunističnega totalitarnega režima na Slovenskem protipravne, saj so bili pravni predpisi nelegitimni, večina jih je bila sprejeta in uporabljena kot sredstvo za nasilje in izvedbo komunistične revolucije ter vzpostavitev totalitarnega režima. Pravosodje pa je bilo politično uporabljeno in zlorabljeno kot pomoč pri izvedbi revolucije in njenem vzdrževanju vse do padca komunističnega totalitarnega režima leta 1990.