Prispevek obravnava uporabnost spominov na socializem v zgodovinskih raziskavah. Pri tem je izpostavljeno, kakšen je v spominih odnos med preteklostjo in sedanjostjo. Spomini oziroma ustni viri so bogato gradivo za preučevanje socializma, saj odpirajo vidike, ki jih pisno gradivo ne nudi. Hkrati pa je to gradivo nenehno podvrženo spreminjanju, pozabi ali celo potvarjanju. V procesu spominjanja se spomini na preživeta izkustva prikličejo iz preteklosti, iz sedanjosti pa izvirajo vrednote in merila, na podlagi katerih se aktualizirajo. S propadom Jugoslavije in socializma se je spremenil pomen določenih izkustev, kar je vplivalo tudi na spomine. Na njih dodatno vplivajo še družinska zgodovina, okolje, iz katerega izhajajo posamezniki, njihov socialni in ekonomski položaj, politično in nazorsko prepričanje ter različni javni diskurzi