Magistrsko delo na podlagi gradiva arhivskih fondov štirih okrajnih glavarstev na Kranjskem prispeva nova spoznanja o osebah, ki so bile s strani državnoupravnih organov označene za »cigane«. Zameji se približno na obdobje 1870-1918. Posebno pozornost posveti načrtni inkluziji ciganov v avstrijski sistem podeljevanja domovinske pravice in posledicam kršenja določil o gibanju izven domovinskih občin. Z mikrohistoriografskim pristopom obravnava institucijo odgona v domovinske občine, prisilno delo, spore občin glede domovinske pristojnosti ciganov, kršitve zglasilnih predpisov s prenočevanjem ciganov in dopustne strategije dekriminalizacije nesedentarnega načina preživljanja. Navede spremembe, ki jih v položaj ciganov prinese prva svetovna vojna, in opozori na kontinuiteto avstroogrskih določb glede ciganov v prvi Jugoslaviji. Na koncu predstavi rezultate popisov ciganov z domovinsko pravico na Kranjskem iz leta 1890.