Avtorja v prispevku opozorita na problem velikih količin digitalnih zgodovinskih virov, s katerim se bodo srečevali raziskovalci zgodovine Republike Slovenije. Bolj nadrobno predstavita gradivo Državnega zbora, predvsem zapisnike parlamentarnih sej. Avtorja menita, da velikih količin tega digitalnega gradiva zgodovinarji ne bodo mogli obdelovati samo z uporabo klasičnih zgodovinskih metod, temveč bodo morali začeti uporabljati še metode in orodja, ki jih razvija digitalna humanistika. V nadaljevanju na primem zapisnikov sej Zbora združenega dela (1990/92) Skupščine Republike Slovenije predstavita nekaj primerov uporabe metod digitalne humanistike: kodiranje besedil zapisnikov sej v skladu s Smernicami TEI (Text Encoding Initiative) in uporabo jezikovnih tehnologij.