Avtor v članku esejistično obravnava vprašanje nastajanja slovenske države v »kratkem« 20. stoletju kot predhodnice samostojne in neodvisne Republike Slovenije. To dejanje, razumljeno kot razdružitev, je imelo pravno pa tudi politično izhodišče v samoodločbi kot načelu, na katerem je bila ustvarjena jugoslovanska država in na osnovi katerega je Republika Slovenija z njo pretrgala državnopravne vezi. Pregledno predstavi trikratno izvedbo samoodločbe kot načina vstopa Slovencev v okvir jugoslovanske države (19x8,1943/45) oziroma izstopa iz nje (1990/91). Vsaka od samoodločb je imela drugega nosilca, so pa po namenu in svoji vsebini med seboj vzročno povezane, saj je bila vsaka predhodna pogoj za uspešnost naslednje. Zlasti brez druge, na kateri je temeljila t. i. druga Jugoslavija (1943/45—1991), ne bi bilo tretje, s katero je bila leta 1991 ustanovljena samostojna in neodvisna slovenska država.