Avtor v prispevku obravnava problematiko raziskovanja in pisanja politične zgodovine Republike Slovenije po letu 1991. Po uvodni ugotovitvi, da ljudje od vsega začetka niso zaupali politikom in strankam, zastavi vprašanje, kako so ti ves čas ravnali, kako so se razvijale politične institucije, kako so se prilagajale svetu in času, ki se je v dvajsetih letih spremenil. Najprej predstavi številne dileme in metodološke posebnosti problematike (problem historične distance, smiselnost početja, neobvladljivost in specifičnost virov), nato pa oriše mogoče pristope in načine spopadanja z izzivom. V drugem delu prispevka povzame ugotovitve lastnega raziskovanja tega obdobja (o polarizaciji, personalizaciji, medializaciji in informalizaciji politike), jih vpenja v širši evropski okvir in poleg tega zariše še izziv za prihodnje raziskovanje.