Navzlic ugodni prehodni legi v več smereh območje Maribora ni postalo pomembnejše središče niti v prazgodovini niti v rimski dobi, temveč je na tem prostoru prevladovala razpršena naselitev. To dokazujejo posamične najdbe kamnitega orodja iz neolitsko-eneolitskega obdobja, redki predmeti iz zgodnje bronaste dobe, a tudi več žarnih grobišč iz časa med 1000 in 700 pred n. št. V tem času je bil mariborski okoliš najmočneje poseljen, vendar ob grobiščih še niso našli nobene naselbine. V poznejši železni dobi je bila med 700 in 500 naseljeno z okopi utrjeno gradišče Poštela, h kateri sodijo skupine gomil v bližini. Po nekajstoletni praznini se tudi tod naselijo Kelti, dokazani z zgodnejšimi grobovi na ravnini in poznejšo naselbino na Pošteli. V rimski dobi nastane pod Pohorjem vrsta naselbin in pristav s pripadajočimi gomilnimi grobišči. Najdbe iz gomil ter vrsta marmornih rimskih kamnov potrjujejo to naselitev po vsem mariborskem prostoru, a pomembnejša naselja so bila pri Miklavžu, Betnavi in Hočah. Skozi Maribor sta vodili rimski cesti za Flavio Solvo in Virunum. Antična naselitev je propadla v začetku 5. stoletja, mlajših arheoloških najdb, niti iz ranega srednjega veka, ni.