V 11. stoletju je na blejskem ozemlju nastalo nekaj zemljiških gospostev, med njimi tudi jedro najpomembnejšega — gospostva briksenških škofov. Njegovo središče je bilo ozemlje okoli blejskega jezera, kjer so imeli škofje posest v tamkajšnjih vaseh. Fevdalni odnosi, ki so se precej hitro uveljavili v 11. stoletju niso imeli nekih posebnih značilnosti. S prodorom blagovno denarnega gospodarstva na prelomu v novi vek kmetje vse bolj posegajo v neagrarne dejavnosti (trgovina, tovorništvo, fužinarstvo, ogljarstvo, drvarstvo). Na povečan pritisk zakupnikov, ki upravljajo gospostvo, odgovarjajo s pritožbami in upiranjem (1515, 1635). Okoli srede 16. stoletja se je v ožjih blejskih vaseh precej uveljavila reformacija. Za 17. stol. je značilno pospešeno nadaljevanje socialnega razslojevanja prebivalstva. Podložniški položaj so s spremembo začasnih zakupov v dedne, z razdelitvijo srenjske zemlje in nejevoljniškim patentom izboljšale šele reforme 18. stoletja.