Na začetku obravnavanega obdobja je bilo potovanje še zelo podobno srednjeveškemu. Prevozna
sredstva, prenočišča, nevarnosti na poti - vse je bilo še tako kot nekaj stoletij pred tem. Do 18. stolelja,
ko so začeli urejati ceste, so popotniki v glavnem pešačili in jezdili. Z razvojem poti se je uveljavila
poštna kočija, pošta je imela do uvedbe železnice monopol nad prevozom potnikov. V Ljubljani so
prihajali vsakovrstni popotniki od trgovcev in obrtnikov do "filozofskih popotnikov" (Angležev) in
avanturistov, od konca 19. stoletja tudi že turisti. Mnogi od njih so zapustili svoje spomine, potopise jn
druge zapise, v katerih so opisali podobo Ljubljane, njene prebivalce, dogodke.