Po letu 1918 je postala grafična industrija čisto slovenska in je dosegla v obdobju med svetovnima vojnama velik razmah. V tem času je v Mariboru delovalo več tiskarn, ki so pripadale politično opredeljenim grupacijam. Najpomembnejše so bile: Mariborska tiskarna, Cirilova tiskarna, ki je delovala od leta 1885, in Ljudska tiskarna. Po prvi svetovni vojni so se pojavili tudi številni novi časniki. Mariborčani so največ segali po liberalnem taboru (od leta 1927 Mariborski večernik Jutra in od leta 1938 Večernik), katoliškem Slovenskem gospodarju, Slovencu, Straži itd. Po prevratu leta 1918 je v Mariboru izhajalo delavsko časopisje, več gospodarsko političnih tednikov, humorističnih listov ter revij. Nemška manjšina v mestu je segala po časopisu Marburger Zeitung (od leta 1929 Mariborer Zeitung), do leta 1936 pa tudi po socialističnem Volksstimme.