logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Zgodovina arheoloških raziskovanj na Gorenjskem


Avtor(ji):Marjana Žibert
Soavtor(ji):Aleš Gabrič (odg. ur.)
Leto:2001
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Marjana Žibert je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Kronika-2001-1-2.pdf
Velikost:35.32MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Prispevek obravnava prve arheološke zapise in izkopavanja, ki so bila evidentirana na Gorenjskem d druge svetovne vojne. V dobi humanizma so raziskovalci beležili spomenike rimske epigrafike. J. W. VAlvasor in A. T. Linhart sta odkrivala arheološke spomenike vsak s svojo raziskovalno metodo. 19. stol. je bilo plodno za slovensko arheološko preteklost, kar velja tudi za Gorenjsko, ki je dobila prvi podrobni opis arheološkega najdišča (Ajdovski gradec v Bohinju), prve najdbe (Slatna, Bohinj, Ajdna) in terenske raziskave (Müllner, Pečnik). Leta 1893 so v Kranju dokumentirana prva arheološka izkopavanja, ki so dosegla višek z raziskovanjem ledine Lajh v letih 1898-1905. Čas med obema vojnama je na Slovenskem po obsegu arheoloških raziskovanj reven, kar ne moremo trditi za Gorenjsko, saj so odkrili Gradišče nad Bašljem.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4199
    • naslov
      • Zgodovina arheoloških raziskovanj na Gorenjskem
      • The history of archaeological researches in Upper Carniola
    • ustvarjalec
      • Marjana Žibert
    • soavtor
      • Aleš Gabrič (odg. ur.)
    • predmet
      • arheologija
      • arheološko raziskovanje
      • arheolog
      • arheološka najdišča
      • Gorenjska
      • Bohinj
      • Kranj
      • archaeology
      • archaeological research
      • archeologist
      • archaeological site
      • Upper Carniola
      • Bohinj
      • Kranj
    • opis
      • The contribution deals with the first archaeological notes and excavations that have been recorded inUpper Carniola up to World War II. In the period of humanism the researchers noted down themonuments of the Roman epigraphy. J. W. Valvasor and A. T. Linhart discovered archaeologicalmonuments by their own individual methods. The 19th century has bee fertile for the Slovenearchaeological past, which is valid for Upper Carniola as well as it gained its first detailed descriptionand a ground plan of an archaeological site (Ajdovski gradeč in Bohinj), first finds (Slatna, BohinjAjdna), and field researches (Mullner, Pečnik). In 1893 the first archaeological excavations weredocumented in Kranj. The excavations reached their peak with researching the fallow Lajh in the years1898-1905. The time between the two wars is poor as regarding the extent of archaeological researcheson Slovene territory, which we cannot say for Upper Carniola as Gradišče above Bašelj was discovered.
      • Prispevek obravnava prve arheološke zapise in izkopavanja, ki so bila evidentirana na Gorenjskem d druge svetovne vojne. V dobi humanizma so raziskovalci beležili spomenike rimske epigrafike. J. W. VAlvasor in A. T. Linhart sta odkrivala arheološke spomenike vsak s svojo raziskovalno metodo. 19. stol. je bilo plodno za slovensko arheološko preteklost, kar velja tudi za Gorenjsko, ki je dobila prvi podrobni opis arheološkega najdišča (Ajdovski gradec v Bohinju), prve najdbe (Slatna, Bohinj, Ajdna) in terenske raziskave (Müllner, Pečnik). Leta 1893 so v Kranju dokumentirana prva arheološka izkopavanja, ki so dosegla višek z raziskovanjem ledine Lajh v letih 1898-1905. Čas med obema vojnama je na Slovenskem po obsegu arheoloških raziskovanj reven, kar ne moremo trditi za Gorenjsko, saj so odkrili Gradišče nad Bašljem.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2001
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd