Prispevek obravnava prve arheološke zapise in izkopavanja, ki so bila evidentirana na Gorenjskem d druge svetovne vojne. V dobi humanizma so raziskovalci beležili spomenike rimske epigrafike. J. W. VAlvasor in A. T. Linhart sta odkrivala arheološke spomenike vsak s svojo raziskovalno metodo. 19. stol. je bilo plodno za slovensko arheološko preteklost, kar velja tudi za Gorenjsko, ki je dobila prvi podrobni opis arheološkega najdišča (Ajdovski gradec v Bohinju), prve najdbe (Slatna, Bohinj, Ajdna) in terenske raziskave (Müllner, Pečnik). Leta 1893 so v Kranju dokumentirana prva arheološka izkopavanja, ki so dosegla višek z raziskovanjem ledine Lajh v letih 1898-1905. Čas med obema vojnama je na Slovenskem po obsegu arheoloških raziskovanj reven, kar ne moremo trditi za Gorenjsko, saj so odkrili Gradišče nad Bašljem.