logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Kužne epidemije na Dolenjskem med izročilom in stvarnostjo


Avtor(ji):Boris Golec
Soavtor(ji):Aleš Gabrič (odg. ur.)
Leto:2001
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Boris Golec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Kronika-2001-1-2.pdf
Velikost:35.32MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Prispevek obravnava posledice kužnih epidemij na Dolenjskem v tistem delu Kranjske, kjer so kuge med 16. in 18. stoletjem zlasti v mestih zahtevale največ žrtev. S soočenjem sodobnih virov in pretiranih sumarnih navedb o številu umrlih so demografske posledice epidemij v večini primerov dobile realnejšo podobo. Kuga je zaradi začasnega zaprtja prometnic povzročila največ škode na gospodarskem področju, vendar je bila v posameznih primerih resnično zelo pogubna tudi za ljudi. Z viri potrjeni deleži umrlega mestnega prebivalstva so med različnimi izbruhi kuge presegali eno petino. Leta 1599 in 1625 je kužna epidemija dodobra izpraznila Novo mesto, v letih 1646-1647 huje prizadela Metliko in Krško, 1691-1692 pa Črnomelj. Nezanemarljive so bile tudi človeške žrtve zadnje velike (kužne) epidemije leta 1715.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4198
    • naslov
      • Kužne epidemije na Dolenjskem med izročilom in stvarnostjo
      • Epidemics in lower Carniola between tradition and reality
    • ustvarjalec
      • Boris Golec
    • soavtor
      • Aleš Gabrič (odg. ur.)
    • predmet
      • infekcijske bolezni
      • epidemije
      • kuga
      • mesta
      • trgi
      • srednji vek
      • Dolenjska
      • epidemics
      • plaque
      • towns
      • boroughs
      • Middle Ages
      • Lower Carniola
    • opis
      • The contribution deals with the consequences of infectious epidemics in Lower Carniola, that is in the part of Carniola where plaques between the 16th and 18th centuries took the most victims. By confronting contemporary sources and the exaggerated summary accounts on the number of the deceased the demographic consequences of epidemics are in most cases given a more realistic image. Due to temporary closure of the roads the plaque caused most damage in economy, although it was fatal for the people as well. With sources confirmed portion of the deceased town population during various outbreaks of the plaque exceeded one fifth. In the years 1599 and 1692 the plaque epidemic thoroughly vacated the town Novo mesto, badly affected Metlika and Krško in the years 1646-1647, and in the years 1691-1692 Črnomelj. Not negligible were the human victims of the last large (infectious) epidemic in 1715.
      • Prispevek obravnava posledice kužnih epidemij na Dolenjskem v tistem delu Kranjske, kjer so kuge med 16. in 18. stoletjem zlasti v mestih zahtevale največ žrtev. S soočenjem sodobnih virov in pretiranih sumarnih navedb o številu umrlih so demografske posledice epidemij v večini primerov dobile realnejšo podobo. Kuga je zaradi začasnega zaprtja prometnic povzročila največ škode na gospodarskem področju, vendar je bila v posameznih primerih resnično zelo pogubna tudi za ljudi. Z viri potrjeni deleži umrlega mestnega prebivalstva so med različnimi izbruhi kuge presegali eno petino. Leta 1599 in 1625 je kužna epidemija dodobra izpraznila Novo mesto, v letih 1646-1647 huje prizadela Metliko in Krško, 1691-1692 pa Črnomelj. Nezanemarljive so bile tudi človeške žrtve zadnje velike (kužne) epidemije leta 1715.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2001
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd