/
Serijske publikacije
/
Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino
Arheološka topografija braslovške fare
To delo avtorja Blaž Podpečan je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Opis
Avtor predstavlja poselitveno sliko župnije Braslovče v preteklosti na podlagi arheoloških najdb. Braslovško območje leži na severovzhodu Spodnje Savinjske doline. Tu niso nikoli potekale arheološke raziskave, zato je območje veljalo kot arheološko nezanimivo. Številne krajše notice o najdbah ljudsko izročilo in še neraziskana najdišča pa kažejo ravno nasprotno. Z materialnimi viri dokazana poselitev je trajala vsaj od pozne prazgodovine, intenzivna pa je bila zlasti v rimskem obdobju. Ugodnost prostora kasneje dokazuje zgraditev cerkve vsaj v zgodnjem 11. stoletju in ustanovitev pražupnije Braslovče, ki se prvič omenja leta 1140. Nad cerkvijo so imeli patronat gospodje Žovneški kasnejši grofje (knezi) Celjskiki so bili že zelo zgodaj lastniki svobodne posesti. Z raziskavami se prej poznanim desetim najdiščem tako pridružuje še devet novih od katerih izstopa nedavno odkritje v celoti ohranjenega depoja srednjeveških srebrnikov iz 15. stoletja.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4153
- naslov
- Arheološka topografija braslovške fare
- Archaeological topography of the Braslovče parish
- ustvarjalec
- Blaž Podpečan
- soavtor
- Aleš Gabrič (odg. ur.)
- predmet
- Braslovče
- Spodnja Savinjska dolina
- poselitev
- topografija
- arheološke najdbe
- Braslovče
- the Lower river Savinja valley
- topography
- archaeological finds
- opis
- The author presents the settlement situation of the Braslovče parish in the past on the basis of archaeological finds. The Braslovče region is situated in the north-east of the Lower river Savinja valley. Archaeological researches were never carried out in that region; it was thus considered not interesting from the archaeological viewpoint. Numerous short notices on finds, folk tradition and not yet researched sites are exhibiting the very opposite. With material sources proved settlement lasted from atleast late prehistory and was particularly intensive in Roman period. The suitableness of the territory was later proven by building of a church in at least at the beginning of the 11th century and by founding the parish of Braslovče, which was first mentioned in the year 1140. At the beginning the lords of Žovnek had patronage over the church and later the counts (princes) of Celje who very soon became owners of free property. Thus with the researches done, nine new sites join the previously known ten of which the most noticeable is the recent discovery of an entirely preserved depot of medieval silver coins from the 15h century.
- Avtor predstavlja poselitveno sliko župnije Braslovče v preteklosti na podlagi arheoloških najdb. Braslovško območje leži na severovzhodu Spodnje Savinjske doline. Tu niso nikoli potekale arheološke raziskave, zato je območje veljalo kot arheološko nezanimivo. Številne krajše notice o najdbah ljudsko izročilo in še neraziskana najdišča pa kažejo ravno nasprotno. Z materialnimi viri dokazana poselitev je trajala vsaj od pozne prazgodovine, intenzivna pa je bila zlasti v rimskem obdobju. Ugodnost prostora kasneje dokazuje zgraditev cerkve vsaj v zgodnjem 11. stoletju in ustanovitev pražupnije Braslovče, ki se prvič omenja leta 1140. Nad cerkvijo so imeli patronat gospodje Žovneški kasnejši grofje (knezi) Celjskiki so bili že zelo zgodaj lastniki svobodne posesti. Z raziskavami se prej poznanim desetim najdiščem tako pridružuje še devet novih od katerih izstopa nedavno odkritje v celoti ohranjenega depoja srednjeveških srebrnikov iz 15. stoletja.
- založnik
- Zveza zgodovinskih društev Slovenije
- datum
- 2002
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd