Še vedno se trdi, da so pisma znamenitih slavistov v zgodovini slavistike dragoceni vir za poznavanje njihovih življenjskih razmer in odnosov med njimi na eni strani, z druge strani pa so taka pisma vir relevantnih podatkov tudi o družbenopolitičnih, kulturnih razmerah in znanstvenih pogledih o filološki tematiki, s katero so se ukvarjali. Zaradi tega so pisma posameznih slavistov iz preteklih razdobij pomembno gradivo za zgodovino slavistike. Da je to res izpričuje štirinajst pisem Ivana Kostrenčiča (1844-1924), namenjenih Vatroslavu Jagiću (1838-1923). Eno pismo je iz Dunaja (1875), enajst iz Zagreba (1895), iz leta 1896 je eno pismo, eno je iz Crikvenice (1914). Večina pisem je namenjena Jagiću iz Zagreba na Dunaj. Prvo pismo je iz obdobja, ko je imel Kostrenčič službo prvega knjižničarja Univerzitetne knjižnice (1875-1911), potem pa je bil tudi tajnik in blagajnik matice Hrvatske (od 1877). Tukaj objavljena pisma so opremljena z beležkami in komentarji.