Slovenski arhivi, ki kot prave zakladnice spomina v svojih depojih hranijo bogato gradivo, si v zadnjih letih prizadevajo, da bi to postalo lažje dostopno tako strokovno usposobljenim raziskovalcem kot tudi širši javnosti. S tem namenom so že pred časom začeli z njegovo digitalizacijo in ga tako obvarovali pred pretirano fizično uporabo, obenem pa so na ta način njegovim uporabnikom bistveno olajšali pristop. Druga pot za dosego tega cilja je (sistematično) objavljanje arhivskega gradiva, a ta možnost zahteva mnogo več truda in časa. Tem tendencam sledi tudi Nadškofijski arhiv Ljubljana, ki si že nekaj manj kot dve desetletji prizadeva za popis, digitalizacijo in postopno objavo svojega zelo bogatega gradiva.