Ko sem prišla na razgovor za službo, me je sprejel ravnatelj dr. Sergij Vilfan. Imel je prav poseben pristop — delo v arhivu mi je opisal zelo pesimistično. Dejal je, da mora biti arhivar zelo delaven, vztrajen, priden, prijeti mora za vsako delo in se seveda dodamo učiti nemščine, saj je skoraj vse arhivsko gradivo zapisano v nemščini in to celo v gotici. Povedal mi je, da bom v nekaj mesecih spoznala posamezna delovna področja v arhivu, kjer se bom morala znajti in dokazati svojo pripravljenost za delo (v arhivu je vsak po malem ekonom, skladiščnik, arhivski manipulant, snažilka itd.). Rekel je, da se mora vsakdo, ki sprejme službo v arhivu, izkazati v vseh delovnih fazah. Sele ko kandidat dokaže, da je sprejel vse faze dela ter način dela, da dr. Vilfan predlog za zaposlitev na upravni odbor, ki so ga tedaj poleg takratnega načelnika občine in nekaj drugih članov sestavljala še univerzitetni profesor dr. R. Kyovski in profesorica Vedamova.