0 majorju Komelu Abelu smo v naši reviji že večkrat pisali. Ni se nam zapisal v spomin samo zaradi svoje bleščeče vojaške kariere, svojih sposobnosti in predanosti domovini, marveč tudi zaradi svoje izjemne književne zapuščine. Znal je namreč spretno sukati pero in pretanjeno opisovati, kar je njegovo čuteče oko videvalo na bojnih poljanah v Srbiji, na soški in južnotirolski fronti. Poleg tega ga je odlikoval izostren posluh za sočloveka, preprostega vojaka, njegove stiske in pomanjkanja.