v prelomnih dneh ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 je goriška duhovščina prevzela vlogo posrednika med državo in državljani. Katoliški duhovniki so ljudem s prižnic posredovali ukaze vojaških oblasti, odloke in zahteve civilnih oblasti ter sporočila humanitarnih organizacij. Enotno so se vključili v propagandno-podporni stroj, ki ga je pognala avstro-ogrska država, tako njeni vojaški kot upravni organi. Preveval je domovinski duh, skrb za cesarja in državo. Vojaški vpoklic in obramba domovine sta veljala za dolžnost vsakega katoličana. Goriška duhovščina, tako slovenska kot furlanska in italijanska, je bila zvesta avstro-ogrski državi in habsburškemu cesarju.