Dnevniki naših dedov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na raznih bojiščih, v zadnjih letih vse bolj vznikajo z zaprašenih polic in podstrešij. Kljub temu da so velikokrat povsem kratki, preprosti in napisani z okorno roko, vseeno predstavljajo dragocena pričevanja o času, ki je še vedno precej zavit v meglo. Takšen je tudi dnevnik Antona Košute iz Vitovelj v Vipavski dolini.