V poosamosvojitvenem času so pogosto krožile vesti, da je bilo dogajanje prve svetovne vojne na Slovenskem v povojnem enoumnem razdobju (1945-1989) v javnosti pa tudi v zgodovinopisju zamolčano. Take trditve so bile (in so še vedno) enostranske, saj jih je mogel ovreči in jih lahko še vedno ovrže že bežen pogled na bibliografijo slovenskega zgodovinopisja. V svoji diplomski nalogi Goriški Slovenci od prodora pri Kobaridu do konca leta 1918 na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete (šol. leto 1961/1962,114 strani in 417 opomb; mentor prof. dr. Metod Mikuž) nisem obravnaval vojaških dejanj, pač pa sem se v okviru, ki ga je ustvarila vojna, pisal o življenju goriških ljudi v zaledju.