Končal se je lep oktobrski dan in mrak je že padel na Drežnico, ko sem se pripeljal do domačije Kurinčičevih. Preden sem zapeljal na dvorišče, me je še skoraj na cesti pozdravila velika, pokonci postavljena granata in pa tabla z napisom »Muzejska zbirka Botognice«. Mirko Kurinčič me je kot vedno sprejel z nasmeškom in me gostoljubno popeljal v prijazno, domačo kuhinjo. Kaj kmalu sva prešla k stvari.