V enajstih soških bitkah ni prišlo na bojiščih do velikih premikov. Rezultat vseh spopadov so bili stotisoči mrtvih in ranjenih vojakov na obeh vojskujočih se straneh, revščina med civilnim prebivalstvom v zaledju bojišč in vse bolj opustošena pokrajina ob Soči. Tako italijanske kot avstro-ogrske sile so prišle do ugotovitve, da bo za preboj fronte potreben nov, drugačen poseg. Italijani so pripravljali ofenzivo in jasno je bilo, da jo Boroevičeva soška armada ne bi več zdržala. Cesar Karel je za pomoč zaprosil Nemce, da bi skupaj pripravili odločilen napad v Zgornjem Posočju.