Na ozemlju goriške nadškofije so pred začetkom prve svetovne vojne delovali številni cerkveni redovi. Večina je imela v deželi že dolgo tradicijo in so bili globoko vpeti v versko, izobraževalno, socialno in kulturno življenje na Goriškem. Moški redovi so pokrivali najrazličnejše dejavnosti, priljubljena sta bila predvsem oba redova, ki sta izšla iz izročila sv. Frančiška Asiškega (frančiškani in kapucini). Večina moških redov (frančiškani, kapucini, jezuiti, salezijanci, usmiljeni bratje, lazaristi) je svoje delovanje osredotočila na deželno glavno mesto, vendar so bili kot misijonarji, pridigarji, spovedniki, vzgojitelji in oskrbniki božjepotnih svetišč prisotni praktično na celotnem ozemlju goriške nadškofije