Poleti 1914 so slovenski vojaki ob domoljubnem vzklikanju množic in s pesmijo na ustih odhajali na fronto, prepričani, da se bo po kratki in zmagoviti vojni življenje hitro vrnilo na stare tirnice. Nekaterim zlim slutnjam navkljub si takrat še niso znali predstavljati, kako usodno jih bo prihajajoči vojaški spopad zaznamoval in kako pogubne posledice bo imel za obdonavsko monarhijo. Štiri leta kasneje je bila realnost povsem drugačna. Dolgotrajnost in vseobsežnost vojne ter njena neusmiljena brutalizacija niso med vojake zanesle samo malodušja, naveličanosti in strastnega hlastanja po miru, temveč tudi obilo nezaupanja in kritike oblasti, pod vprašaj pa so postavile tudi vrednote oziroma tradicionalne avtoritete tistega časa in samo habsburško monarhijo.