Živeli smo v Višnjeviku, v manjši vasi sredi Goriških Brd. Kot velika večina Bricev smo se tudi mi preživljali s kmetovaìì]em . V domači vasi sem obiskovala štiri razrede osnovne šole in sem za učitelja imela gospoda Turka. Naša vas ni premogla ne cerkve ne pokopališča, ki sta bila v bližnjem Gradnem. Tedanji župnik se je pisal Ivan Podobnik in je bil doma iz Cerkljanskega. O vojni smo začeli govorili poleti leta 1914, ko je bilo mobiliziranih več vaščanov, med njimi tudi nekateri moji bratranci. Eden od teh je padel na ruski fronti že pozno jeseni 1914, drugi pa približno leto dni kasneje na doberdobski planoti.