Malo naprej od gostilne “Oddih”, na cesti med Solkanom in Banjško planoto, kjer cesta ostro zavije, je pot pod Sveto goro proti Vodicam. Stopam po razmeroma široki, utijeni, a zaraščeni poti. “Ded”, mi pravi moj petletni vnuk Martin, “kaj tako kar naprej gledaš v tla? A spet iščeš tiste koščke iz prve svetovne vojne?”