logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Šolska in visokošolska dela

/

Magistrske naloge

Zgodovina psihiatrije in psihiatrične bolnišnice v Ljubljani med letoma 1868 in 1910


Avtor(ji):Maša Bračič
Soavtor(ji):Irena Selišnik (ment.), Marta Verginella (ment.)
Leto:2017
Založnik(i):Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Maša Bračič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Zgodovina_psihiatrije_in_psihiatricne_bolnisnice_v_Ljubljani.pdf
Velikost:1.61MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
V obdobju med letoma 1868 in 1910 se je število bolnikov na Kranjskem povečalo 5,5-krat, medtem ko se je število prebivalstva v istem obdobju povečalo 1,04-krat in na področju Ljubljane 2,01-krat. Zato povečanja števila bolnikov ne moremo razlagati zgolj z argumentom o večanju števila prebivalstva. Za razumevanje problema je potrebno poseči po teoriji Michela Foucaulta in po njegovem dojemanju individua, ki ga je bilo treba v funkciji varstva družbe »popraviti« oziroma (o)zdraviti do te mere, da je ponovno zasedel svoj družbeno koristni položaj in da na družbo ni kvarno vplival. To funkcijo (o)zdravljenja pa je na tem mestu prevzela ljubljanska psihiatrična bolnišnica na Studencu.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/41036
    • naslov
      • Zgodovina psihiatrije in psihiatrične bolnišnice v Ljubljani med letoma 1868 in 1910
      • History of psychiatry and psychiatric institution in Ljubljana between 1868 and 1910
    • ustvarjalec
      • Maša Bračič
    • soavtor
      • Irena Selišnik (ment.)
      • Marta Verginella (ment.)
    • predmet
      • psihiatrija
      • zgodovina
      • 19. stoletje
      • duševne bolezni
      • totalna ustanova
      • zapiranje
      • psychiatry
      • history
      • 19th century
      • total institution
      • confinement
      • mental illness
    • opis
      • V obdobju med letoma 1868 in 1910 se je število bolnikov na Kranjskem povečalo 5,5-krat, medtem ko se je število prebivalstva v istem obdobju povečalo 1,04-krat in na področju Ljubljane 2,01-krat. Zato povečanja števila bolnikov ne moremo razlagati zgolj z argumentom o večanju števila prebivalstva. Za razumevanje problema je potrebno poseči po teoriji Michela Foucaulta in po njegovem dojemanju individua, ki ga je bilo treba v funkciji varstva družbe »popraviti« oziroma (o)zdraviti do te mere, da je ponovno zasedel svoj družbeno koristni položaj in da na družbo ni kvarno vplival. To funkcijo (o)zdravljenja pa je na tem mestu prevzela ljubljanska psihiatrična bolnišnica na Studencu.
      • In the period between 1868 and 1910, the number of mental patients in Carniola increased by a factor of 5.5. In the same period the general population increased by a factor of 1.04; in the Ljubljana area that factor was 2.01. Therefore, the increase in the number of patients cannot be attributed solely to a population growth. In order to understand the problem, one needs to draw attention to the theory of Michel Foucault and to his perception of the individual who, if the social order is to be protected, needed to be "repaired" or "healed" to the extent that they regained their social status and did not harm the society. This role was taken over by the Ljubljana Psychiatric Hospital at Studenec.
    • založnik
      • Univerza v Ljubljani
    • datum
      • 2017
      • 01. 01. 2017
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa
    • datotečni vir