Kahla sem prvič srečal v Millstattu leta 1995. Svoj referat na tamkajšnjem simpoziju je začel z ugotovitvijo, da, ko je človek star 75 let, pač ni več mnogo pred njim. Kljub temu sva se nato vsakoletno srečevala še 21 let. Kajti v življenju so prijatelji izredno pomembni, še posebej bistveno mlajši in bistveno starejši. Ko sva se dogovorila za tikanje, je kot edini pogoj postavil, da ga kličem Hans-Dieter.