39. zborovanje Zveze zgodovinskih društev Slovenije

Mejniki in zgodovina. Velika zgodovina skozi oči majhnega človeka

Ljubljana, 27.-28. 9. 2018

Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Video
Leto: 2018
Založnik(i): Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana, Znanstveno-raziskovalno središče, Koper


  • Podroben opis
    Na dvodnevnem zborovanju predstavlja več kot 35 zgodovinarjev z univerz, inštitutov in drugih ustanov - pa tudi kakšen drug raziskovalec preteklosti - veliko zgodovino skozi oči majhnega človeka. 39. zborovanje Zveze zgodovinskih društev Slovenije ZZDS 2018, ki je osrednji stanovski dogodek slovenskih zgodovinarjev, poteka pod naslovom »Mejniki in zgodovina« 27. in 28. septembra v Cekinovem gradu v Ljubljani, v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Srečali se bomo z življenjem kot ga predstavljajo manj znani spominski zapisi preteklih dni, tudi ženski pogledi, arhivski projekt Anonimka ali računalniška igrica o življenju posameznika. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev je po obravnavi zgodovine otroštva (2012), zgodovine prehrane in prve svetovne vojne (2014) ter zgodovine izobraževanja (2016) letos namenilo posebno pozornost posamezniku, ki ima v globalni zgodovini in v postmoderni družbi posebno mesto. A če hočemo spoznati posameznika, ki se znajde v vrtincu političnih, družbenih dogodkov, nam mora na nek način spregovoriti. Najpogosteje in splošni slovenski javnosti so sicer najbolj poznani intervjuji, ki pa od strokovnjaka zahtevajo metodološko skrben in premišljen pristop, kar pogosto ne krasi tovrstnih ukvarjanj s posameznikom. Slovenska znanstvena javnost je za razliko od evropskega prostora silno mačehovska pri zbiranju osebnih dokumentov, če je k temu ne zavezuje zakonodaja. Osebni dokumenti pa so drugi strani tudi velik biser, ki je pogosto dostopen zgolj privilegiranemu delu dedičev, ki pogosto skrbno varujejo intimo ustvarjalca. Skozi generacije pa se pogosto izgubijo, s tem pa se izgubi tudi dragocen in unikaten pogled posameznika, kjer seveda intima pogosto stopi v ozadje. Izjema so zgolj spomini in biografije, ki jih pisec pogosto že piše z namenom, da pridejo v javnost. Institucije pa zaradi pravnih ali čisto organizacijskih omejitev, v tovrstnem gradivu pogosto vidijo več težav kot koristi. Zato je poseben poudarek zborovanja ravno pri posamezniku, njegovih spominih in družbi, ki jih zna ali ne zna ohraniti za prihodnje rodove. Izjema so ravno v zadnjih letih številne objave dnevnikov, ki pa so bili pogosto pisani v ekstremnih okoliščinah. In ker skupaj s postmodernizmom tudi zgodovina kot stroka stopa v obdobje globalizacije, je en od namenov zborovanja postaviti spomine posameznika v globalni svet. Dokler so »očividci« in ustvarjalci spominov še živi, se marsikomu zdi, da je tovrstno ukvarjanje z zgodovino sila preprosto. A v sebi skriva številne metodološke pasti, spomin posameznika pa je obenem pozabljiv. Spomin pa je tudi spremenljiv in prilagodljiv zunanjim dejavnikom kot so mediji, a tudi načrtno ustvarjanje kolektivnega spomina. O teh problemih pa tudi o čisto vsakdanjih pogledih bodo spregovorila predavanja. Med njimi bodo tematike, ki bodo sploh prvič predstavljene strokovni javnosti. Četudi se z zmanjšanjem pismenosti in višanjem življenjske dobe zmanjšuje tudi obseg tovrstnega gradiva. Na zborovanju bodo razkrili zlasti naslednje aspekte ravnanja z osebnimi pričevanji, pisnim gradivom, slikami in predmeti. Predstavljene bodo nekatere zanimive prakse zbiranja in predstavljanja gradiva posameznika, kot je projekt Pokrajinskega arhiva Celje Anonimka ali računalniška igrica, ki vodi skozi življenje posameznika. Predstavljeni bodo nekateri metodološki pristopi, zadržki in prednosti obravnave tovrstnega gradova. In slednjič bodo spregovorili posamezniki in posameznice: med njimi ugledni diplomat iz 16. stoletja na Habsburškem dvoru. Uradnik in neverjetni pričevalec življenja v Ljubljani v 18. stoletju ter intelektualec 20. stoletja, znanstvenik in filantrop Pavel Kunaver si delita neverjetno obsežnost svojih zapisov, ki so v znanstvenem prostoru še precej nepoznani. Dnevniki Pavla Kunaverja pa so tudi izjemen zapis neposrednih trenutkov, zapisanih v več desetletjih njegovega življenja. Slišali se bodo tudi ženski glasovi, prvič bo predstavljen pogled sestre goriškega slavčka Minke Kosovel. Na okrogli mizi bomo spregovorili tudi z lastniki spominov svojih bližnjih in novinarji, predstavili bomo nekatere evropske prakse zbiranja spominov in odkrito spregovorili o vrednosti osebnih zapuščin.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/40619
    • dcterms:title
      • 39. zborovanje Zveze zgodovinskih društev Slovenije
      • Mejniki in zgodovina. Velika zgodovina skozi oči majhnega človeka
      • Ljubljana, 27.-28. 9. 2018
    • dcterms:alternative
      • Ljubljana, September 27-28 2018
      • 39th Historical Association of Slovenia Assembly
      • Milestones and history. Great history through the eyes of a small man
    • dcterms:creator
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • dcterms:description
      • Na dvodnevnem zborovanju predstavlja več kot 35 zgodovinarjev z univerz, inštitutov in drugih ustanov - pa tudi kakšen drug raziskovalec preteklosti - veliko zgodovino skozi oči majhnega človeka. 39. zborovanje Zveze zgodovinskih društev Slovenije ZZDS 2018, ki je osrednji stanovski dogodek slovenskih zgodovinarjev, poteka pod naslovom »Mejniki in zgodovina« 27. in 28. septembra v Cekinovem gradu v Ljubljani, v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Srečali se bomo z življenjem kot ga predstavljajo manj znani spominski zapisi preteklih dni, tudi ženski pogledi, arhivski projekt Anonimka ali računalniška igrica o življenju posameznika. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev je po obravnavi zgodovine otroštva (2012), zgodovine prehrane in prve svetovne vojne (2014) ter zgodovine izobraževanja (2016) letos namenilo posebno pozornost posamezniku, ki ima v globalni zgodovini in v postmoderni družbi posebno mesto. A če hočemo spoznati posameznika, ki se znajde v vrtincu političnih, družbenih dogodkov, nam mora na nek način spregovoriti. Najpogosteje in splošni slovenski javnosti so sicer najbolj poznani intervjuji, ki pa od strokovnjaka zahtevajo metodološko skrben in premišljen pristop, kar pogosto ne krasi tovrstnih ukvarjanj s posameznikom. Slovenska znanstvena javnost je za razliko od evropskega prostora silno mačehovska pri zbiranju osebnih dokumentov, če je k temu ne zavezuje zakonodaja. Osebni dokumenti pa so drugi strani tudi velik biser, ki je pogosto dostopen zgolj privilegiranemu delu dedičev, ki pogosto skrbno varujejo intimo ustvarjalca. Skozi generacije pa se pogosto izgubijo, s tem pa se izgubi tudi dragocen in unikaten pogled posameznika, kjer seveda intima pogosto stopi v ozadje. Izjema so zgolj spomini in biografije, ki jih pisec pogosto že piše z namenom, da pridejo v javnost. Institucije pa zaradi pravnih ali čisto organizacijskih omejitev, v tovrstnem gradivu pogosto vidijo več težav kot koristi. Zato je poseben poudarek zborovanja ravno pri posamezniku, njegovih spominih in družbi, ki jih zna ali ne zna ohraniti za prihodnje rodove. Izjema so ravno v zadnjih letih številne objave dnevnikov, ki pa so bili pogosto pisani v ekstremnih okoliščinah. In ker skupaj s postmodernizmom tudi zgodovina kot stroka stopa v obdobje globalizacije, je en od namenov zborovanja postaviti spomine posameznika v globalni svet. Dokler so »očividci« in ustvarjalci spominov še živi, se marsikomu zdi, da je tovrstno ukvarjanje z zgodovino sila preprosto. A v sebi skriva številne metodološke pasti, spomin posameznika pa je obenem pozabljiv. Spomin pa je tudi spremenljiv in prilagodljiv zunanjim dejavnikom kot so mediji, a tudi načrtno ustvarjanje kolektivnega spomina. O teh problemih pa tudi o čisto vsakdanjih pogledih bodo spregovorila predavanja. Med njimi bodo tematike, ki bodo sploh prvič predstavljene strokovni javnosti. Četudi se z zmanjšanjem pismenosti in višanjem življenjske dobe zmanjšuje tudi obseg tovrstnega gradiva. Na zborovanju bodo razkrili zlasti naslednje aspekte ravnanja z osebnimi pričevanji, pisnim gradivom, slikami in predmeti. Predstavljene bodo nekatere zanimive prakse zbiranja in predstavljanja gradiva posameznika, kot je projekt Pokrajinskega arhiva Celje Anonimka ali računalniška igrica, ki vodi skozi življenje posameznika. Predstavljeni bodo nekateri metodološki pristopi, zadržki in prednosti obravnave tovrstnega gradova. In slednjič bodo spregovorili posamezniki in posameznice: med njimi ugledni diplomat iz 16. stoletja na Habsburškem dvoru. Uradnik in neverjetni pričevalec življenja v Ljubljani v 18. stoletju ter intelektualec 20. stoletja, znanstvenik in filantrop Pavel Kunaver si delita neverjetno obsežnost svojih zapisov, ki so v znanstvenem prostoru še precej nepoznani. Dnevniki Pavla Kunaverja pa so tudi izjemen zapis neposrednih trenutkov, zapisanih v več desetletjih njegovega življenja. Slišali se bodo tudi ženski glasovi, prvič bo predstavljen pogled sestre goriškega slavčka Minke Kosovel. Na okrogli mizi bomo spregovorili tudi z lastniki spominov svojih bližnjih in novinarji, predstavili bomo nekatere evropske prakse zbiranja spominov in odkrito spregovorili o vrednosti osebnih zapuščin.
    • dcterms:publisher
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
      • Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
      • Znanstveno-raziskovalno središče, Koper
    • dcterms:date
      • start=27.9.2018; end=28.9.2018; scheme=; name=;
    • dcterms:type
      • Moving Image
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:hasPart