Za razumevanje migracijskih gibanj v 18. stoletju in njihovega omejevanja s pomočjo različnih pravno-upravnih ukrepov, je zelo pomembno poznavanje ukrepov, ki so jih oblasti na različnih ravneh udejanjale na področju urejanja problematike revščine in javne socialne oskrbe oziroma so jih s temi področji neposredno povezovale. Zdi se, da je tako utemeljevala njihovo pogosto pretirano rigoroznost. Glavne deželne vizitacije, neke vrste preiskave celotnega ozemlja monarhije, ki se sicer zelo počasi in z velikimi problemi uveljavile od 20. let 18. stoletja, so povezane z organiziranimi splošnimi ah posamičnimi odgoni tujcev in revežev.To pravno sredstvo spremeni odnos do vsega mobilnega prebivalstva, saj do določene meje oblasti še bolj kriminalizirajo ali vsaj negativno družbeno zaznamujejo njihova ravnanja.